Pred novinarski mikrofon je stopil Denis Šeler, nekdanji vodja zagrebške navijaške skupine Bad blue boys, ki je bil v prvih tednih vojne v Ukrajini v središču diplomatskega spora, ko je rusko obrambno ministrstvo trdilo, da je organiziral odpravo skupine 200 hrvaških plačancev v Ukrajino. V intervjuju je priznal, da se je letos znova pridružil kijevski enoti bataljona Azov, katerega član je bil šest let predtem, poroča portal 24ur.

Šeler se je v Ukrajini v vrstah Azova boril med letoma 2014, ko je bil bataljon na vzhodu Ukrajine tudi ustanovljen, in 2020. Rusi očitajo, da gre za neonacistično organizacijo, številni njeni pripadniki, vključno s poveljnikom Denisom Prokopenkom, pa so po padcu jeklarne Azovstal v Mariupolu sredi maja pristali v ruskem ujetništvu, navaja portal 24ur.

Na frontni črti ni deloval, ampak pri usposabljanju novih vojakov

Ali ima tudi današnji Azov, ki je medtem postal del uradne ukrajinske vojske, še vedno neonacistično konotacijo? “Bataljon sam je nima. Trdim, da je od leta 2016 v njegovih vrstah prepovedana kakršna koli nacistična simbolika,” je Šeler zatrdil v pogovoru za Globus Jutarnjega lista.

Šeler se je po začetku letošnje invazije Rusije nad Ukrajino prostovoljno javil v novooblikovano enoto Azova v Kijevu. Kot pravi, sicer ni sodeloval na sami frontni črti, saj so ga dodelili kot pomoč poveljniku pri usposabljanju novih vojakov, ko se je priključila še omenjena hrvaška šesterica, pa je deloval tudi kot prevajalec.

Trije Hrvati so se domov vrnili z njim, trije pa so odšli še prej. “Nisem jih jaz odpeljal tja, sami so prišli, ampak so se vrnili, saj so dojeli, da to ni zanje. Ljudje dragi, v Ukrajini ni igre, tam je resna vojna,” je poudaril.

Bataljon Azov ima veliko veteranov

Presenetilo ga je, koliko ljudi je prišlo v Azov. “Ko sem se odpravil tja, sem pričakoval, da bom srečal 200 ali 300 ljudi, ki jih poznam iz bataljona že od prej. Prvi dan pa mi je poveljnik nove enote Azova dejal, da imajo že več kot 1500 ljudi, vsakodnevno pa je prihajalo še po 50 novih. Borci so torej bili, toda vprašanje, koliko jih je imelo bojne izkušnje. Časa za usposabljanje ni bilo, ampak kdor odide tja brez izkušenj, je topovska hrana in ne bo živel dolgo,” opozarja, da je intenzivnost bojev v Ukrajini zares visoka in da so zato velike tudi izgube.

Po njegovih besedah je Azov danes, razen po svojem imenu, specifičen tudi zato, ker se je zbralo veliko izkušenih ljudi, od častnikov do vojakov. Vsi so tukaj prostovoljno, nihče od njih ni čakal na poziv na mobilizacijo, od ukrajinske vojske pa ne dobivajo nobene plače, le orožje, zatrjuje Šeler. Dodaja, da je zelo malo tujcev, so pa nekateri Rusi.

Pravi, da ima bataljon Azov veliko veteranov, ki so se sčasoma upokojili, ob začetku ruske invazije pa so se spet ponudili Ukrajini in glede na to, da so se med seboj dobro poznali, so osnovali Azov v sklopu ukrajinske vojske. “Gre za polk, ki deluje v sklopu sil specialnih operacij. Nekdanji poveljniki, kot so Andrej Bilecki, Maksim Žorin in Igor Mihaljenko Čerkas, so spet prevzeli svoje naloge. Zdaj delujejo v sestavu ukrajinske vojske, ampak uporabljajo ime Azov, ker so tukaj nekateri izmed tistih, ki so ustanovili ta bataljon. Takrat je nastal iz skupine 67 ljudi, ta nov polk je zdaj številčnejši od originalnega,” pojasnjuje, da imajo poleg Kijeva svoje enote tudi v Zaporožju, Harkovu in Dnipru, še navaja portal 24ur.