Leva opozicija in del poslancev iz hrvaške vladajoče koalicije so zbrali 40 podpisov, ki so potrebni za parlamentarno razpravo o zapisu pravice do umetne prekinitve nosečnosti v ustavo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V vladajoči HDZ menijo, da sprememba ustave ni potrebna, ker umetno prekinitev nosečnosti ureja zakon.

Pobudo so podprli največja opozicijska stranka SDP, Zeleno-levi blok, IDS, HSS, Delavska fronta, Glas in Center, devet poslancev Socialdemokratov pa tudi HSLS in Reformisti, ki so del vladajoče večine.

V členu, ki bi ga dodali v ustavo, bi po njihovem predlogu pisalo, da “ženska samostojno in svobodno odloča o rojstvu, država pa zagotovi predpogoje za uresničenje te pravice”.

Gre za odločanje o človekovi pravici

“Menimo, da so človekove pravice ena od najpomembnejših stvari, ki določajo to, ali je neka družba res demokratična. Spoštovanje človekovih pravic je to, kar nas določa, pravica ženske do izbire pa je človekova pravica,” je sporočil poslanec SDP Peđa Grbin.

Po razpravi v saboru bo sledilo glasovanje o predlogu. Če poslanci ne bodo izglasovali te spremembe, bo opozicija začela zbirati podpise za referendum.

“Vemo, da bo ta referendum uspel, zato pozivamo poslance, naj nas podprejo v tej ustanovi, da se temu izognemo,” je poudaril Grbin.

Ivana Kekin iz Zeleno-levega bloka je ocenila, da HDZ s Plenkovićem na čelu relativizira pomembnost zaščite, ko trdi, da hrvaška zakonodaja to pravico ženskam že omogoča.

“Mi zelo dobro vemo, da je v praksi ta pravica nedostopna za tisoče žensk,” je sporočila Kekinova.

“Danes smo na Hrvaškem pod nenehnim in vse močnejšim pritiskom, da se to pravico ženskam omeji ali celo popolnoma onemogoči. Z ene strani imajo akcije aktivistov Pohoda za življenje z zelo nevarnimi sporočili, z druge pa, kar je še nevarnejše, primere, ko ženske v državnih ustanovah ne morejo uresničiti svojih z zakonom zagotovljenih pravic zaradi tako imenovanega ugovora vesti,” je dejala Natalija Martinčević iz Reformistov.

Reformisti pobudo podpirajo, čeprav so del vladajoče koalicije, in jo bodo po besedah Martinčevićeve podprli tudi na referendumu.

Hrvaška je kot del nekdanje Jugoslavije od leta 1974 v ustavi imela člen, v katerem je pisalo, da ima “človek pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok”. Po osamosvojitvi je Hrvaška ta stavek iz svoje ustave izbrisala, medtem ko so ga druge države po razpadu nekdanje skupne države v takšni ali drugačni obliki obdržale.

STA