V Franciji bo v nedeljo potekal odločilni drugi krog parlamentarnih volitev, na katerih Nacionalni zbor po prepričljivi zmagi v prvem krogu upa v zadostno večino za oblikovanje prve skrajno desne vlade v novejši zgodovini države. To možnost sta s taktičnim umikom številnih kandidatov nekoliko okrnila levi in sredinski tabor, a izid je negotov.

Nacionalni zbor (RN) je iz prvega kroga volitev izšel kot jasen zmagovalec z več kot 30 odstotki glasov, sledijo leve stranke v Novi ljudski fronti (NFP) z 28 odstotki, sredinsko zavezništvo predsednika Macrona pa je tretje z 21 odstotki. Od 577 poslanskih sedežev je bilo v prvem krogu razdeljenih le 75, zato bo za sestavo novega parlamenta odločilen drugi krog. Projekcije kažejo, da bo RN težko osvojila absolutno večino 289 poslancev.

Taktični umiki kandidatov za preprečitev zmage skrajne desnice

Te možnosti so se še nekoliko zmanjšale po usklajenem delovanju sredinskega in levega tabora - potem ko se je v več kot 300 enotah v drugem krogu nakazoval troboj, se je več kot 200 njihovih kandidatov umaknilo, da bi v boju preostalih dveh omogočili čim večje število glasov tistemu, ki bo stal nasproti kandidatu skrajne desnice.

Čeprav so se tako na levici kot v sredini po prvem krogu vrstili enotni pozivi h glasovanju, ki bi preprečilo zmago RN, so zlasti v Macronovem taboru v taktične umike ponekod privolili s stisnjenimi zobmi. Kandidati NFP, ki pripadajo skrajno levi Nepokorni Franciji, na čelu z njenim vodjem Jean-Lucom Melenchonom, so namreč zanje podobno nesprejemljivi kot kandidati RN.

Vodja RN in njen kandidat za premierja, 28-letni Jordan Bardella je te dogovore po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kritiziral kot "nečastno zavezništvo" in pozval volivce, naj mu podelijo ključe do oblasti, ker da Franciji z možnostjo vzpona levice grozi eksistencialna grožnja.

Negotov povolilni scenarij

Sprva je vztrajal, da brez absolutne večine ne bo oblikoval vlade, saj ne želijo vladati brez zmožnosti sprejemanja zakonov. V zadnjih dneh pa je stranka nekoliko spremenila retoriko. Njena dolgoletna vodja Marine Le Pen je nakazala, da bi bili zadovoljni že z manjšo večino okoli 270 glasov in bi nato poskušali pridobiti podporo posameznih poslancev. Ciljajo na neodvisne poslance na levici in desnici ter del desnih Republikancev.

Če bi RN uspelo doseči absolutno večino, bi Macron podelil Bardellaju mandat za sestavo vlade, kar bi vodilo v obdobje kohabitacije med predsednikom in premierjem iz nasprotnih političnih taborov. V tem primeru bi vlada prevzela veliko pooblastil, saj "določa in vodi politiko države". Macron pa bi poskušal obdržati nadzor nad zunanjimi zadevami in obrambo, področji, ki so v prejšnjih kohabitacijah ostali v pristojnosti Elizejske palače.

Večja je sicer po pisanju AFP verjetnost, da se bodo po drugem krogu v parlamentu oblikovali trije bloki - skrajno desni, levi in sredinski, država pa bi se tik pred začetkom olimpijskih iger znašla v slepi ulici. V medijih je sicer vse več pozornosti deležna še možnost, da bi lahko vlado sestavila široka koalicija sredinskega tabora, tradicionalne desnice, socialistov in zelenih.

Posredno je to možnost, ki je francoski tradicionalni politiki tuja, omenilo več predstavnikov strank, zavezuje pa se ji ne nihče in veliko jih dvomi v njeno uresničljivost. V vsakem primeru pa medsebojno sodelovanje zavračata vladajoča stranka Preporod in Nepokorna Francija. Medtem ko Macron v vsakem primeru napoveduje obstanek na položaju do konca mandata leta 2027, so dnevi zelo verjetno šteti njegovemu premierju Gabrielu Attalu, ki je v sredo vodil še zadnjo sejo vlade pred volitvami.

Na njej in tudi na nedavnih srečanjih so ministri potrdili še kar nekaj imenovanj, kar je Le Pen označila za "upravni državni udar". Vlada in predsednik kritike zavračata, češ da se imenovanja vsa leta redno izvajajo, zlasti poleti in ne glede na politično situacijo.

Se je Macron s sklicem volitev uštel?

Macron je sicer s sklicem predčasnih volitev želel hitro zajeziti vzpon skrajne desnice po njeni prepričljivi zmagi na evropskih volitvah 9. junija, a odločitev so že takrat številni označevali za zelo tvegano. Analitičarka pri think-tanku Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) Celia Belin ocenjuje, da se je njegov poskus izjalovil, Macrona pa je ostal oslabljen in izoliran.

"Macronova odločitev za sklic predčasnih volitev je enaka samosabotaži in je za več mesecev ali celo let pospešila vzpon skrajne desnice v francoski politiki. Macron ni izpolnil svoje obljube iz let 2017 in 2022, da bo deloval kot branik pred skrajno desnico," je še ocenila.

Volilno dogajanje pozorno spremljajo tudi v tujini, kjer številni rezultate nedeljskega glasovanja pričakujejo z zaskrbljenostjo, saj bi bila, kot piše Politico, lahko na kocki stabilnost drugega največjega gospodarstva v EU ter politična moč zveze Nato ter Evropske unije, v kateri je Francija eden od stebrov.

STA