Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, ob hitri in ustrezni pomoči prisotnih pa bi lahko rešili več življenj, opozarjajo organizatorji akcije Slovenija oživlja!.
V sklopu akcije, ki jo organizirajo Slovenski reanimacijski svet, Zveza študentov medicine Slovenije in Rdeči križ Slovenije, skupaj z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, se je te dni odvilo več kot 50 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja.
V Europark po sveže znanje
V mariborskem Europarku lahko danes svoje znanje o oživljanju osvežite ali ga na novo pridobite v družbi potrpežljivih in prijaznih članov Zveze študentov medicine Slovenije ter študentov zdravstvene nege. Poleg prikaza oživljanja vas bodo tudi usmerili na svojo spletno stran www.zazivljenje.org, kjer najdete kopico nasvetov in napotkov.
Med epidemijo se ljudje bojijo pomagati
Posebno pozornost letos namenjajo temeljnim postopkom oživljanja v času epidemije covida-19, saj na globalni ravni opažajo, da se med epidemije čedalje manj ljudi odloči pristopiti in pomagati v primeru srčnega zastoja, kar je vidno v padcu števila preživelih po srčnem zastoju.
Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je namreč najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsak deseti bolnik, ki doživi srčni zastoj. “Dejstvo pa je, da se srčni zastoji pogosto zgodijo doma, v službi ali na igrišču, med prijatelji, sodelavci, sosedi. Če bi očividci srčnega zastoja nemudoma pričeli s temeljnimi postopki oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili dva- do štirikrat več življenj. Že v treh do petih minutah po srčnem zastoju začnejo odmirati možganske celice, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši,” so opozorili.
Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je namreč najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsak deseti bolnik, ki doživi srčni zastoj.
V Sloveniji srčni zastoj doživi približno 1700 oseb na leto oziroma do tri do pet oseb vsak dan. “V zadnjih 20 letih nam je uspelo tudi zaradi večjega odziva očividcev izboljšati preživetje po srčnem zastoju za trikrat. Nedvomno bi ga lahko še vsaj za enkrat toliko, če bi vsi znali pomagati,” je prepričan Matej Jenko iz Slovenskega reanimacijskega sveta.
Kako pristopiti k reanimaciji?
“Prvi korak je prepoznava srčnega zastoja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, kjer nam bodo dispečerji pomagali z navodili, kako oživljati, in kje je najbližji defibrilator. Nemudoma začnemo s stisi prsnega koša, na sredini prsnega koša z globino od pet do šest centimetrov in s frekvenco 100 do 120 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev oziroma če je le mogoče tudi s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo tega so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila defibrilatorja, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji na telefonski številki 112,” je tri enostavne korake oživljanja za STA pojasnila predsednica strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije Eva Pogačar.
