Predstavljajte si, da sredi poletja ob polnoči sedite na vrtu, pijete kozarec piva, na nebu pa sije sonce in osvetljuje zemljo. Kakšne neverjetne sanje. No, za Barrow na Aljaski to niso le sanje, ampak vsakoletna resničnost. Po drugi strani pa vsako zimo doživijo dva meseca teme. Včeraj so tako zadnjič letos ugledali sonce, kajti do 23. januarja sledi 24 ur “teme”.
Začetek polarne noči
Polarna noč je pojav v najsevernejših in najjužnejših delih Zemlje , kjer noč traja več kot 24 ur. To se zgodi samo znotraj polarnih krogov. Nasprotni pojav, polarni dan ali polnočno sonce, se pojavi, ko Sonce ostane nad obzorjem več kot 24 ur.
Tu čez leto živi približno 4500 prebivalcev
Najsevernejše mesto v Severni Ameriki, Utqiagvik (Barrow), je kraj, ki ga lahko prenesejo le najtrdoživejši. Poleg dveh mesecev teme je povprečno 160 dni na leto pod -17 stopinj Celzija. To okolje je sestavljeno iz plasti permafrosta, ki lahko sega tudi 400 metrov globoko.
Zaradi teh statističnih podatkov boste mislili, da je Utqiagvik neplodna puščava. Nasprotno, v povprečju na tem območju vse leto živi 4500 prebivalcev, ki imajo bogato kulturno in družinsko življenje. Poleg prebivalcev so tu tudi prostoživeče živali v Utqiagviku, ki prihajajo predvsem iz morskega življenja. Najbolj opazne divje živali so kiti, mroži, tjulnji in severni medvedi.
