Strokovnjaki Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru so pripravili zanimivo analizo posledic zastoja v Sueškem prekopu. Opozarjajo tudi ne težavo z neuravnoteženostjo dostopnosti praznih kontejnerjev, saj se prazni kontejnerji ne vračajo dovolj hitro.

»Če pogledamo samo na mikro primeru Kopra: po pravilu prihajata preko Sueškega prekopa v pristanišče dve kontejnerski ladji iz Azije, kar pomeni, da trenutno obe zamujata. Kaj hitro se lahko po sprostitvi prekopa zgodi, da bosta prišli istočasno. Kapacitete, ki jih ima koprsko pristanišče, pa dveh tako velikih ladij ne more raztovoriti hkrati, saj imajo omejene terminalske kapacitete in omejene vlakovne kapacitete zaradi železniške infrastrukture. Prav hitro se lahko zgodi, da se bodo kontejnerji nakopičili in če potem pride še nova ladja, ki je že v plovbi iz Daljnjega Vzhoda, bo trajalo kar nekaj časa, da bo tok poslovanja postal spet normalen, sinhroniziran in braz zastojev«, predstavi doc. dr. Igor Jakomin.

Lahko pričakujemo večje zamude v prometu še nekaj tednov po sprostitvi prometa skozi kanal

In če se zavedamo, da je peti dan nesreče na obeh straneh prekopa stalo kar 367 ladij, bodo zamude v vseh pristaniščih velike. Nekatere ladje so regijo že zapustile in raje ubrale drugo, daljšo pot okoli južne konice Afrike. Pri tem se jim bodo pridružila še druga plovila, ki svojo pot iz vzhodne Azije v Evropo šele pričenjajo, saj so se operaterji odločili, da ne bodo tvegali čakanja, da se kanal ponovno odpre, kar pomeni, da se bodo predvideni vozni redi porušili. »Ker večji pomorski prevozniki ocenjujejo, da bo za vsak dan, ko je promet skozi kanal zaustavljen, trajalo vsaj dva dni, da se zamude nadoknadijo, lahko pričakujemo večje zamude v prometu še nekaj tednov po sprostitvi prometa skozi kanal. Več prevoznikov se je tudi odločilo, da svoje ladje preusmerijo okoli Afrike, kar bo poti dodalo tudi do dva tedna. Tako bo prišlo do zamikov prihodov ladij v namembna pristanišča, kar bo povzročalo težave v pristaniščih v naslednjih tednih. Trenutno pa teh posledic še ni čutiti.«, poudari asist. Tina Cvahte Ojsteršek.

Ne moremo pa tudi mimo stroškov obratovanja ladje, ki mora več dni čakati na prehod preko Sueza

»Učinki se bodo multiplicirali in jih bomo v oskrbovalni verigi občutili še mesece«, poudarja Jakomin. Prav hitro se lahko zgodi, da se bodo stroški pošiljanja blaga zvišali. »Plovila, ki potujejo iz Singapurja v Rotterdam prek Rta dobrega upanja, so se za celotno potovanje soočila z dodatnimi stroški v višini 400.000 USD na plovilo«, pove izr. prof. dr. Darja Topolšek. Ne moremo pa tudi mimo stroškov obratovanja ladje, ki mora več dni čakati na prehod preko Sueza, saj kljub čakanju nenehno ustvarja stroške. »Ti so lahko od 10.000 USD/dan za majhne ladje do več kot 100.000 USD/dan«, doda Jakomin. »Za primer takšna ladja kot je nasedla je njen strošek med 100.000 – 120.000 USD/dan.«

S pojavom pandemije je celotna globalna trgovina utrpela padce aktivnosti, potrošništvo pa se je v večji meri preselilo na splet. V zadnjih mesecih se kaže rast trgovanja, zaradi povečanega povpraševanja po izvozu iz azijskih držav in zmanjšane gospodarske aktivnosti v Evropi in ZDA pa se je pojavila težava z neuravnoteženostjo dostopnosti praznih kontejnerjev, saj se prazni kontejnerji ne vračajo dovolj hitro.

Cvahte Ojsteršek pa opozori še na en vidik: »Razmere v pomorskih prevozih med Kitajsko in Evropo so v zadnjem letu utrpele veliko sprememb, še posebej na področju kontejnerskega prevoza. S pojavom pandemije je celotna globalna trgovina utrpela padce aktivnosti, potrošništvo pa se je v večji meri preselilo na splet. V zadnjih mesecih se kaže rast trgovanja, zaradi povečanega povpraševanja po izvozu iz azijskih držav in zmanjšane gospodarske aktivnosti v Evropi in ZDA pa se je pojavila težava z neuravnoteženostjo dostopnosti praznih kontejnerjev, saj se prazni kontejnerji ne vračajo dovolj hitro. To se kaže tudi v izjemnem porastu cen kontejnerskega prevoza, ki so na primer na linijah med Kitajsko in Evropo zrasle tudi za 400 %. Novi zastoji pri dobavi do končnih kupcev, bodo verjetno cene še podražile.«

Več v analizi strokovnjakov Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru