To v skrajnem primeru pomeni odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot. Evropski poslanci so v sredo izrazili zaskrbljenost zaradi stanja demokracije na Madžarskem, ki se po njihovem še poslabšuje, tudi po tem, ko je parlament leta 2018 proti Budimpešti sprožil postopek po 7. členu pogodbe o EU. Evropsko komisijo so pozvali, naj ukrepa, med drugim z zamrznitvijo evropskih sredstev.
Iz Strasbourga so nato danes sporočili, da je tudi pomanjkanje odločnega ukrepanja EU prispevalo k nastanku “hibridnega režima volilne avtokracije” na Madžarskem, torej ustavnega sistema, v katerem potekajo volitve, toda brez spoštovanja demokratičnih norm in standardov.
Poslanci so ob tem poudarili, da 7. člen ne zahteva soglasja med državami članicami. Po njihovi oceni bo vsaka nadaljnja zamuda pri ukrepanju na podlagi 7. člena v primeru Madžarske pomenila kršitev načela pravne države s strani Sveta EU.
Komisijo so vnovič pozvali, naj v celoti izkoristi vse razpoložljive ukrepe, zlasti uredbo o proračunski pogojenosti. V skladu z njo lahko komisija ne odobri madžarskega načrta za okrevanje in odpornost, dokler Budimpešta ne bo izpolnila vseh zahtev in priporočil organov EU.
Poleg tega bi morala komisija po mnenju poslancev iz financiranja izključiti tiste kohezijske programe, ki prispevajo k zlorabi sredstev EU ali h kršitvam pravne države iz političnih razlogov.
Evropska komisija je sicer aprila proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja, ki je namenjen zaščiti finančnih interesov EU pred kršitvami načel pravne države s strani vlad držav članic. Bruselj Budimpešti prav tako še vedno ni odobril 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.
Poročilo iz leta 2018, na podlagi katerega je parlament proti Madžarski sprožil postopek in ki so ga poslanci danes z novim poročilom nadgradili, izpostavlja 12 področij, nad katerimi so poslanci v primeru madžarske vlade zaskrbljeni.
To so delovanje ustavnega in volilnega sistema, neodvisnost sodstva, korupcija in konflikti interesov ter svoboda izražanja, vključno s pluralnostjo medijev, pa tudi akademska svoboda, svoboda veroizpovedi, svoboda združevanja, pravica do enakega obravnavanja, vključno s pravicami LGBTIQ, pravicami manjšin ter pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev.
STA
