V obleganem ukrajinskem mestu Mariupolj po navedbah ZN zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane. Predstavnik Svetovnega programa za hrano (WFP) je danes v Ženevi dejal, da poleg vode zmanjkuje tudi zdravil, humanitarni konvoji pa ne morejo v mesto. V mestu Lvov je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bilo med drugim zadeto poslopje v bližini tamkajšnjega letališča, poroča britanski BBC. Ponoči so sicer med drugim potekale evakuacije iz Kijeva in reševanje ljudi iz gledališča v Mariupolju.

13 milijonov ljudi, ki potrebujejo nujno pomoč

Dodal je, da je vsa oskrba mesta prekinjena, saj vozniki tovornjakov tja zaradi nevarnosti ne želijo voziti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V mestu, ki ga oblegajo ruske sile in proruski separatisti, že od začetka meseca nimajo elektrike, tekoče vode in ogrevanja. Poleg tega je Mariupolj stalno tarča obstreljevanja.

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) na območjih v Ukrajini, kjer so boji najhujši, živi 13 milijonov ljudi, ki potrebujejo nujno humanitarno pomoč.

Poleg Mariupolja so razmere hude še v mestu Sumi, kjer se prebivalci že soočajo s kritičnim pomanjkanjem hrane, vode in zdravil, so sporočili iz UNHCR.

V Odesi so oblasti zaprosile za pomoč pri oskrbi s hrano za okoli 450.000 prebivalcev mesta, potrebujejo tudi zdravila.

Razmere so po navedbah UNHRC zaskrbljujoče tudi na vzhodu Ukrajine, kjer je v več krajih na območju Donecka brez oskrbe z vodo okoli 200.000 ljudi. V Lugansku je ponekod uničenih 80 odstotkov krajev, skoraj 100.000 ljudi je brez elektrike.

Več eksplozij po vsej regiji

Zahodu Ukrajine so ruski napadi doslej v veliki meri prizanesli, ne pa povsem. Minulo nedeljo je bilo v napadu na tamkajšnjo vojaško oporišče v bližini meje s Poljsko ubitih najmanj 35 ljudi. Z napadi, kakršen je bil današnji, naj bi Rusija med drugim skušala prekiniti logistične povezave ukrajinskih sil oziroma oskrbovalne poti iz Poljske.

Po prvih poročilih naj bi bilo davi tarča letališče pri Lvovu, a je tamkajšnji župan kmalu zatem sporočil, da je bilo zadeto poslopje v bližini. Po navedbah več ukrajinskih medijev, ki jih povzema BBC, je sicer v tem mestu odjeknilo več eksplozij, župan pa je potrdil, da tako blizu zgodovinskega središča Lvova Rusi doslej še niso napadli.

O novih napadih, predvsem ruskega topništva, med drugim ukrajinska vojska poroča tudi iz mesta Černigiv na severu države. V Harkovu na vzhodu Ukrajine naj bi bil ubit gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nakupovalnega središča v mestu.

Nočne evakuacije

Medtem so ponoči potekale evakuacije civilistov iz ukrajinske prestolnice Kijev. Z avtobusi in avtomobili naj bi mesto zapustilo več kot tisoč ljudi, so na družbenih medijih sporočili ukrajinski viri in dodali, da so evakuirani zdaj “na varnem kraju”.

Nadaljuje se tudi reševanje ljudi, ujetih v gledališču v Mariupolju, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada. Ta je sprožil val ogorčenja po vsem svetu in obsodbe, da gre za vojni zločin, saj so se v gledališče pred tem zatekli številni civilisti, pred poslopjem pa je na to opozarjal tudi velik napis “otroci” v ruščini.

Po besedah enega od ukrajinskih poslancev, Srgija Taruta, naj bi bilo v zaklonišču pod gledališčem najmanj 1300 ljudi. Lokalne oblasti so doslej govorile o okoli tisoč civilistih. Zaklonišče naj bi sicer napad zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa zaenkrat ni jasno.

Francoska tiskovna agencija AFP navaja besede ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove, da so nekateri odrasli in otroci uspeli živi priti iz gledališča ter da reševalci zdaj preiskujejo ruševine in skušajo odkleniti klet, v kateri je bilo zaklonišče.

V Mariupolju, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, naj bi bilo sicer po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj 2000 civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega. Ameriški think-tank ISW je na osnovi informacij ameriških obveščevalcev ponoči ocenil, da bo mesto verjetno padlo v prihodnjih tednih.

Zagotovo umrlo več kot 800 civilistov

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 816 civilistov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1333 ranjenih civilistov, poroča britanski BBC.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ponovno poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje, saj komisariat ne more zbrati natančnih informacij iz nekaterih najbolj prizadetih mest, vključno z Mariupoljem.

Sodelavci ZN namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, komisariat pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril.

“Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja dolgega dosega, vključno s težkim topništvom in raketometi ter raketnimi in zračnimi napadi,” so sporočili iz urada.

STA