Nekatere živali so za covid-19 bolj dovzetne kot druge. Minilo je leto dni od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri živalih. Potrdili so ga v ameriškem živalskem vrtu pri tigrici Nadii. Da so tako domače kot tudi velike mačke bolj dovzetne za okužbo s covid-19, je pojasnil dr. Uroš Krapež, član ekipe Koronavet na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Prvi primer okužbe s covid-19 pri psih je bil zaznan lani v Hong Kongu, kasneje so se pojavljali tudi na drugih kontinentih. Poleg psov in mačk se je okužba pojavlila tudi pri primatih. Lani spomladi se je v živalskem vrtu v San Diegu v Kaliforniji okužil trop goril.
Med minki virus covid-19 mutiral in preskočil nazaj na človeka
“V vseh omenjenih primerih so se živali okužile pod normalnimi pogoji, torej je virus prešel s človeka na žival. Tudi pri ljubljenčkih lahko rečemo, da so se živali okužile znotraj okuženih gospodinjstev, kar pomeni, da so bili lastniki živali predhodno okuženi. Poleg tovrstnih okužb pa so pomembne okužbe ameriških minkov, o katerih so poročali iz Evrope in ZDA,” razlaga Krapež.
Ameriški minki, vrsta kune, so po svetu gojeni kot rejne živali za namene proizvodnje krzna. Omenjena panoga je množična, letna vzreja minkov v Evropi presega 40 milijonov živali. V primeru minkov je šlo za drugačen preobrat okužb. “Zlasti na Danskem in Nizozemskem se je pokazalo, da je človek vnesel med minke virus, ta se je med minki zelo hitro širil,in sicer zaradi tega, ker se živali redijo v farmskih objektih, kjer je veliko število živali skupaj, tudi do 5000 ali 10 000 živali v kletkah. Kasneje je virus mutiral in preskočil nazaj na ljudi,” pojasni Krapež. Za obolenje s covid-19 so sicer dovzetni tudi dihurji, kunci in hrčki.
Največkrat živali, okužene s covid-19, klinično sploh niso bile bolne, bile so manj ješče, imele so blažje prebavne motnje. Pri nekaterih živalih se je povečal pogin, nekatere so poginile s covid ali zaradi covid, zato je slednje kot razlog za pogin težko definirati. Mačke razvijejo blago klinično sliko obolenja zgornjih dihal, so manj ješče, psi pa so denimo manj občutljivi, doživljajo okužb brez simptomov. dihurji razvijejo podobno klinično sliko kot minki, torej respiratorne motnje in prebavne motnje.
Simptomi okužbe s koronavirusom pri živalih so različni, saj okužbo različne živalske vrste doživljajo različno, kot enako velja za ljudi. “Največkrat živali, okužene s covid-19, klinično sploh niso bile bolne, bile so manj ješče, imele so blažje prebavne motnje. Pri nekaterih živalih se je povečal pogin, nekatere so poginile s covid ali zaradi covid, zato je slednje kot razlog za pogin težko definirati. Mačke razvijejo blago klinično sliko obolenja zgornjih dihal, so manj ješče, psi pa so denimo manj občutljivi, doživljajo okužb brez simptomov. dihurji razvijejo podobno klinično sliko kot minki, torej respiratorne motnje in prebavne motnje,” pojasnjuje Krapež.
Simptomi okužbe blagi in slabo zaznavni
Okužba s covid-19 pri živalih največkrat poteka blago, traja največ sedem dni, nato pa živali popolnoma ozdravijo. Vsekakor pa je treba pojasniti tudi, da okužba zanje ni nevarna. Kune, predvsem minki in dihurji so zelo dovzetni za okužbo, po dovzetnosti sledijo mačke. Zelo občutljiv za okužbo je denimo tudi hrček, kot ljubljenček ali kot eksperimentalna žival. Občutljivi so primati, psi in kunci pa manj. V Sloveniji je bila okužba s koronavirusom zaznana pri treh živalih. “Prvi odmeven primer je bila okužba pri dihurju, ki je imel zaznano večjo količino virusa, ter pri mački in psu, ki sta imela manjši količini virusa,” razlaga Krapež, vendar obenem dodaja, da je covid-19 še vedno v prvi meri bolezen ljudi.
Prvi odmeven primer je bila okužba pri dihurju, ki je imel zaznano večjo količino virusa, ter pri mački in psu, ki sta imela manjši količini virusa.
Na srečo do sedaj ni veliko podatkov, ki bi kazali, da je katera od domačih, rejnih ali prostoživečih živali postala t.i. rezervoar, torej da bi se ljudje od živali ponovno okužili. Tak scenarij bi epidemiološko sliko močno poslabšal. “Rejni ameriški minki so bili spoznani s strani svetovnih organizacij, kot so WHO, ECDC in OIE kot problematična vrsta, ki bi lahko vplivali na potek pandemije in postali rezervoar. Te institucije so zato predlagale ukrepe in monitoring pri minkih. Njihovo priporočilo je obenem, da se še posebej spremljajo dovzetne živalske vrste,” dodaja Krapež.
Rusija verjetno želi predvsem ohraniti svoje velike farme minkov in jo skrbi morebitna ponovitev danskega scenarija, kjer so lani odredili pokol več kot 15 milijonov teh živali, da bi preprečili prenos virusa na ljudi. Razlog za zaskrbljenost je bila predvsem ena od petih različic novega koronavirusa, ki so jo odkrili pri minkih in za katero so ugotovili, da pri ljudeh zmanjšuje sposobnost tvorjenja protiteles, kar bi lahko v prihodnje vodilo v neučinkovitost cepiv. Do konca tega leta so farme minkov na Danskem zdaj prepovedane.
“Najbolj znana mutacija virusa, da se je torej specifična oblika virusa prenesla z ljudi na žival in nato nazaj na ljudi in se širila med ljudmi, se je zgodila prav pri minkih, kjer je veliko živali na enem mestu in posledično veliko virusa v okolju. Prenos okužbe z živali na človeka zaenkrat ni dokazan, razen v primerih minkov, vsekakor pa je podoben preskok mogoč tudi pri drugih živalskih vrstah. Okužbe je zato potrebno spremljati,” pojasnjuje Krapež.
Primati prvi cepljeni
Rusija je medtem postala prva država na svetu, ki je odobrila uporabo cepiva proti okužbi z novim koronavirusom za živali. Imenuje se Carnivac-Cov. Od oktobra so ga testirali na psih, mačkah, minkih in drugih živalih. Vse so po cepljenju razvile protitelesa, so sporočili iz ruskega centra za zdravje živali, ki je razvilo cepivo, poroča STA.
Rusija verjetno želi predvsem ohraniti svoje velike farme minkov in jo skrbi morebitna ponovitev danskega scenarija, kjer so lani odredili pokol več kot 15 milijonov teh živali, da bi preprečili prenos virusa na ljudi. Razlog za zaskrbljenost je bila predvsem ena od petih različic novega koronavirusa, ki so jo odkrili pri minkih in za katero so ugotovili, da pri ljudeh zmanjšuje sposobnost tvorjenja protiteles, kar bi lahko v prihodnje vodilo v neučinkovitost cepiv. Do konca tega leta so farme minkov na Danskem zdaj prepovedane.
Dve farmacevtski podjetji razvijata cepivo proti covid-19 za živali. Primati so že bili cepljeni s cepivom, ki je v fazi razvoja, šlo je za cepljenje v času preizkušanja cepiva. Če bodo v Sloveniji razvili cepiva in bodo ta primerna, jih bo mogoče registrirati v EU in v Sloveniji.
Dve farmacevtski podjetji razvijata cepivo proti covid-19 za živali. Primati so že bili cepljeni s cepivom, ki je v fazi razvoja, šlo je za cepljenje v času preizkušanja cepiva. Če bodo v Sloveniji razvili cepiva in bodo ta primerna, jih bo mogoče registrirati v EU in v Sloveniji, pojasnjuje Krapež.
Testiranje na voljo tudi za živali
Cepiti pa je po njegovih besedah smiselno vedno tiste živalske vrste, ki jih bolezen ogroža in lahko z okužbo sodelujejo pri jačanju pandemije. “Živali ni smiselno cepiti kar vse poprek. Pri domačih živalih je stopnja okužb nizka. Pet do deset odstotkov mačk je razvilo okužbo iz gospodinjstev, kjer so bile okužbe zaznane pri ljudeh, torej je okužba zelo mila. Pri psih in kuncih je ta odstotek še nižji. Vprašanje je, ali je cepljenje smiselno pri omenjenih vrstah, saj bolezni ne razvijejo. Vprašljivi pa so primati. Gorile so denimo zelo občutljive, torej bi jih dejansko cepili zaradi naših potreb, saj je v naravi število goril precej nizko. Najbolj smiselno bi bilo cepiti minke, vendar zavisi od države. Marsikje je bil odziv javnosti na dogajanje na minkovskih farmah zelo kritičen. Morda je bolje v celoti končati omenjeno sporno industrijo, kjer pa nameravajo nadaljevati s proizvodnjo krzna, pa bi bilo smiselno cepljenje, saj imajo minki največji potencial za širjenje okužb,” pojasnjuje Krapež.
Živali ni smiselno cepiti kar vse poprek. Pri domačih živalih je stopnja okužb nizka. Pet do deset odstotkov mačk je razvilo okužbo iz gospodinjstev, kjer so bile okužbe zaznane pri ljudeh, torej je okužba zelo mila. Pri psih in kuncih je ta odstotek še nižji. Vprašanje je, ali je cepljenje smiselno pri omenjenih vrstah, saj bolezni ne razvijejo. Vprašljivi pa so primati. Gorile so denimo zelo občutljive, torej bi jih dejansko cepili zaradi naših potreb, saj je v naravi število goril precej nizko. Najbolj smiselno bi bilo cepiti minke, vendar zavisi od države. Marsikje je bil odziv javnosti na dogajanje na minkovskih farmah zelo kritičen. Morda je bolje v celoti končati omenjeno sporno industrijo, kjer pa nameravajo nadaljevati s proizvodnjo krzna, pa bi bilo smiselno cepljenje, saj imajo minki največji potencial za širjenje okužb.
Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani ponujajo možnost testiranja za vse živalske vrste. “Testiranja so pomembna za to, ker želimo preveriti morebitne prenose virusa iz ljudi na živali. Testiranje je neobvezno in za živali, ki izvirajo iz okuženih gospodinjstev, brezplačno. Za živali je nestresno, za morebitno pozitivno žival pa niso predvideni posebni ukrepi, razen omejitve gibanja,” dodaja Krapež. Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) priporoča, da so domače živali iz gospodinjstev s potrjeno okužbo koronavirusa pri ljudeh v štirinajstdnevni domači karanteni (naj se čim manj gibajo zunaj), med katero jih nadzira veterinar.
Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani ponujajo možnost testiranja za vse živalske vrste. “Testiranja so pomembna za to, ker želimo preveriti morebitne prenose virusa iz ljudi na živali. Testiranje je neobvezno in za živali, ki izvirajo iz okuženih gospodinjstev, brezplačno. Za živali je nestresno, za morebitno pozitivno žival pa niso predvideni posebni ukrepi, razen omejitve gibanja,” dodaja Krapež.
Pri ravnanju z živalmi in skrbi zanje je treba tudi v času epidemije izvajati osnovne higienske ukrepe, opozarjajo na Veterinarski fakulteti in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To vključuje redno umivanje rok pred ravnanjem z živalmi in s hrano za živali in po njem. Treba se je izogniti božanju (po vsakem božanju pa temeljito umiti roke), živali ne smemo objemati, ljubkovati ter si deliti hrane z njimi. Na NIJZ dodajajo, da naj v času karantene za hišne ljubljenčke poskrbijo zdravi člani gospodinjstva, sicer pa se za sprehajanje psa dogovorite z osebami zunaj svojega gospodinjstva.
