Zadnjo nedeljo marca bomo ponovno prestavili kazalce ure in prešli na poletni čas. To pomeni, da bomo prikrajšani za eno uro spanja. Pretekla leta so se glede tega oglasili številni strokovnjaki in trdili, da to prestavljanje negativno vpliva na človekov bioritem. Ponovno je tudi skupina evropskih poslancev in poslank podala pobudo, da se premikanje kazalcev ukine. Med temi poslanci je tudi slovenski evroposlanec Matjaž Nemec, piše portal 24ur.com.
“Decembra 2019 je Svet nadaljnja pogajanja pogojeval z vseevropsko oceno učinkov. Minila so tri leta, Evropska komisija pa takšne ocene še ni pripravila. Sporočila je, da morajo države članice najti kompromis glede tega vprašanja. Čeprav je Komisija že naredila bistvene korake k odpravi sezonskega premikanja časa, spodaj podpisani člani verjamemo, da lahko Komisija dodatno prispeva k temu, da bodo države članice našle skupno stališče,” je zapisano v pobudi.
Pogajanja so se začela že pred leti
Pogajanja o smiselnosti premikanja kazalcev so se sicer začela že pred leti, a je zaradi pandemije covida-19 ta tematika padla v ozadje. Evropska komisija je nato leta 2021 določila, da bomo uro prestavljali še vsaj do leta 2026, piše 24ur.com.
Nemec je poudaril, da se morajo evropske institucije morajo približati ljudem: “Pričakujem, da poziv ne bo obstal tako kot praktično vse doslej v zvezi s to problematiko, v predalih – predlogi, temveč se bo še pred jesenjo in časom jesenskega premikanja ure nazaj realiziral”.
Zato vsako leto premikamo uro
Premikanje ure in s tem prehajanje iz zimskega na poletni čas je bi uveden zato, da bi lahko bolje izkoristili dnevno svetlobo. Dobra plat premikanja je tudi varčevanje. Z večjim izkoriščanjem dnevne svetlobe lahko varčujemo tako z električno kot toplotno energijo.
Poletni čas se je v Sloveniji začel uporabljati leta 1983. Danes ga uporablja večina držav po svetu, vendar ni povsem usklajeno.
