V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Večja negotovost v preskrbi
Svetovni dan hrane vsako leto obeležujemo ob obletnici ustanovitve Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Ta je osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Rimu pripravila v petek, danes pa svetovni dan hrane obeležujejo tudi na razstavi Expo v Dubaju.
Namen letošnjega svetovnega dne hrane je opozoriti svetovno javnost na vpliv pandemije covida-19 na kmetijske in prehranske sisteme, prav tako je namen opozoriti na povečane negotovosti pri preskrbi s hrano, na neenakosti in na potrebo po preoblikovanju kmetijsko-živilskih sistemov v dobro ljudi in okolja.
Slaba prehrana kot odraz pandemije
Po podatkih FAO si več kot tri milijarde ljudi po svetu ne more privoščiti zdravih obrokov, več kot dve milijardi ljudi pa ima prekomerno težo zaradi slabe prehrane in sedečega načina življenja.
Na spremembe v prehranjevanju ljudi je vplivala tudi epidemija covida-19, kažejo raziskave, na katere ob današnjem dnevu opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, poroča STA.
Prehranske navade so se najbolj poslabšale pri osebah s težavami v duševnem zdravju, med najmlajšimi odraslimi in med tistimi, ki so finančno ranljivejši.
Prehranske navade so se najbolj poslabšale pri osebah s težavami v duševnem zdravju, med najmlajšimi odraslimi in med tistimi, ki so finančno ranljivejši. Nasprotno so v času pandemije prehranske navade izboljšali med drugim finančno stabilnejši in tisti, ki v povezavi s pandemijo niso doživljali negativnega stresa.
Trajnost je rešitev
Sicer pa v Sloveniji po navedbah kmetijskega ministrstva v skladu s cilji svetovnega dne hrane spodbujamo povečanje povpraševanja po trajnostno proizvedeni hrani in njeni proizvodnji. “Država prek ukrepov, spodbud in promocije lahko vpliva na to, kaj in kako se proizvaja ter kakšna je kakovost in hranljivost živil, spodbuja pa tudi k zmanjševanju izgub in odpadne hrane,” so zapisali na ministrstvu.
Zagotavljanje prehranske varnosti je tudi eden od glavnih ciljev strateškega načrta nove skupne kmetijske politike 2023-2027, ob pomembnem upoštevanju varovanja okolja. V tem pogledu je zelo pomembna samooskrba s hrano, kjer ima Slovenija velik potencial, ocenjujejo na ministrstvu, kjer si prizadevajo za razvoj kratkih dobavnih verig s ciljem zagotavljati večjo kakovost proizvodov.
V tem pogledu je zelo pomembna samooskrba s hrano, kjer ima Slovenija velik potencial, ocenjujejo na ministrstvu, kjer si prizadevajo za razvoj kratkih dobavnih verig s ciljem zagotavljati večjo kakovost proizvodov.
Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS izpostavljajo, da si kmetijska in živilska podjetja prizadevajo za dolgoročne pogodbene poslovne odnose in oblikovanje močnih agroživilskih verig, ki so odpornejše v krizah.
Obveščanje o kakovosti je ključno
Nujno se jim zdi tudi osveščanje potrošnikov o pomenu uživanja kakovostne, raznovrstne in uravnotežene prehrane, hkrati pa izražajo zaskrbljenost zaradi vedno višjih cen surovin, embalaže in energije, ki bodo za posledico imele dvig cen hrane za potrošnika. Vse to bo namreč vplivalo na izbiro živil, po katerih bo potrošnik posegal.
Izražajo zaskrbljenost zaradi vedno višjih cen surovin, embalaže in energije, ki bodo za posledico imele dvig cen hrane za potrošnika.
V akademskem okolju ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarjajo pomen povezovanja raziskovalne sfere in industrije. Po besedah dekanje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Nataše Poklar Ulrih je svetovni dan hrane priložnost, da opozorimo na področje pridelave in predelave hrane v Sloveniji, predvsem pa na potrebo po inovativnih izdelkih in novih tehnologijah, ki odgovarjajo na izzive letošnjega svetovnega dne hrane.
Hrana je po besedah profesorja in raziskovalca s področja agrarne ekonomije na biotehniški fakulteti Emila Erjavca pomemben segment vsake družbe. Vsi jo uživamo, vsi jo ovrednotimo, je tudi pomembna za varovanje zdravja. Hrana mora biti varna in mora je biti v zadostnih količinah.
“Ampak hrano nekdo prideluje, prideluje jo agroživilska veriga, od kmeta do živilskih podjetij, najdemo jo na trgovskih policah. V Sloveniji je dodana vrednost, ki se skozi to verigo ustvarja, prenizka. Prenizka pa je zaradi tega, ker premalo novega znanja generiramo, integriramo v te nove proizvode. Dejansko bolj posnemamo, ni inovacij, ni kreativnosti,” je kritičen agrarni ekonomist z biotehniške fakultete, kjer potekajo številne raziskave s področja hrane in prehrane.
Boljše odločitve
K premišljenemu ravnanju potrošnike pozivajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije. “Tudi potrošniki smo aktivni člen verige, saj s svojimi dejanji pomembno vplivamo na prehranski sistem. Zato moramo tudi sami stremeti k premišljenim prehranjevalnim in nakupnim odločitvam, ki bodo prispevale k boljši proizvodnji, boljši prehrani, boljšemu okolju in s tem tudi boljšemu življenju za vse,” so poudarili.
STA
