Bougainville, avtonomna regija Papue Nove Gvineje, ki leži vzhodno od glavnega otoka države in severno od Salomonovih otokov, obsega dva glavna otoka ter več oddaljenih otokov in atolov. Leta 1968, ko je bila Papua Nova Gvineja še pod avstralskim nadzorom, je Bougainville neuspešno pozval k referendumu o neodvisnosti ali vključitvi v Salomonove otoke. Leta 1975, dva tedna preden se je Papua Nova Gvineja osamosvojila od Avstralije, je Bougainville razglasil svojo neodvisnost, tudi tokrat neuspešno.

Večina ljudi komajda pozna Papuo Novo Gvinejo, za katero vedo le, da leži nekje med tisočimi otoki Pacifika, kaj šele uporniško regijo že tako nepoznane države. Vendar je Bougainville veliko bolj pomemben kot si morda mislite. Rudnik bakra Panguna – eden največjih odprtih rudnikov na svetu, čigar vrednost je ocenjena na 60 milijard dolarjev – je osrednjega pomena za gibanje za neodvisnost (in tudi za širšo regijo). Rudarjenje se je začelo v šestdesetih letih 20. stoletja in do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja predstavljalo skoraj polovico izvoza države. Medtem, ko so dobički rudnika imeli pozitiven vpliv na razvoj države, bogastva prebivalci regije Bougainville niso videli.

Leta 1989 so naraščajoče zamere zaradi zunanjega izkoriščanja rudnika in posledične okoljske škode lokalne lastnike zemljišč prisilile k sabotaži in zaprtju Pangune. V odgovor je Papua Nova Gvineja poslala vojaške sile, da ponovno vzpostavijo nadzor, kar je sprožilo desetletno državljansko vojno, znano kot “kriza”. Leta 1990 je Bougainville med vojno ponovno razglasil neodvisnost. Kriza je bila največji in najbolj smrtonosni konflikt v Oceaniji po drugi svetovni vojni. Boji so v kombinaciji z vojaško blokado Bougainvilla s strani Papue Nove Gvineje privedli do smrti do 20.000 prebivalcev Bougainvilla – kar je bilo takrat 10 odstotkov lokalnega prebivalstva – na tisoče jih je še vedno pogrešanih.

Referendum o neodvisnosti

Leta 2001 sta obe strani podpisali mirovni sporazum, ki je Bougainvillu zagotovil večjo avtonomijo, zahteval izvedbo referenduma o neodvisnosti do leta 2020 in naložil, da se obe vladi posvetujeta o rezultatu. Referendum, ki je potekal leta 2019, je zabeležil 87,4-odstotno udeležbo, neodvisnost pa je podprlo prepričljivih 97,7-odstotka glasujočih. Posledično se nameravajo regionalne oblasti med letoma 2025 in 2027 osamosvojiti.

Toda tudi s skoraj soglasnim referendumom neodvisnost še zdaleč ni zagotovljena. Tveganje zastoja pogajanj in neusklajenih pričakovanj je veliko. Najprej pa mora rezultat referenduma ratificirati še nacionalni parlament Papue Nove Gvineje, ki pa verjetno ne bo ratificiral glasovanja, saj se boji, da bi odcepitev Bougainvilla lahko povzročila odcepitev nekaterih drugih provinc – vključno z oddaljenimi otoki in s surovinami bogatimi visokogorskimi regijami, ki jih je že tako težko upravljati iz prestolnice.