Slovenija se je leta 2004 pridružila Evropski uniji in že od vsega začetka je med državami z najnižjo udeležbo na vseh evropskih volitvah. Najmanj Slovencev je volilo evropske poslance leta 2014, ko se jih je na volišča odpravilo le 24,55 odstotkov, leta 2009 28,37 odstotkov, leta 2004 28,35 odstotkov, za zadnjih volitvah leta 2019 pa 28,89 odstotkov. Povprečna volilna udeležba v Evropski uniji znaša med 42 in 50 odstotki.

Na vprašanje, zakaj imamo tako nizko volilno udeležbo, ni enoznačnega odgovora. Sociologi pravijo, da so imeli nekateri pred vstopom v Evropsko unijo o njej preveč idealistične predstave, potem pa se je zgodilo, da jih je ta institucija razočarala. Poleg tega imamo Slovenci dokaj nizko zaupanje v evropske institucije, relativno nizko medijsko pokritost evropskih tem, povprečen Slovenec pa precej slabo pozna delovanje Evropske unije. Marsikdo tudi meni, da je Bruselj tam nekje daleč in nima neposrednega vpliva na nas.

Slovenci imamo velikokrat občutek, da naš glas ne bo ničesar bistveno spremenil

Marko Lovec, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede, nam je povedal, da imamo Slovenci velikokrat občutek, da naš glas ne bo ničesar bistveno spremenil. "Slovenija je majhna država, v Evropskem parlamentu smo doslej imeli osem (od več kot 700) poslancev. Poleg tega je na EU ravni ob aktivni vlogi poslancev potrebna tudi aktivna vloga vlade, saj je Svet EU poleg Evropskega parlamenta drugi zakonodajalec. Naše vlade te vloge niso najbolje odigrale. Vse to vpliva tudi na kakovost javne razprave."

Lovrec se strinja s trditvijo, da imajo mlade (relativno nove članice povezave) nižjo volilno udeležbo kot tiste, ki so v povezavi dalj časa: "Ta povezava v splošnem drži in nakazuje na to, da se z večanjem števila članic zmanjšuje vpliv posameznih držav in potencial za spremembe, čeprav obstajajo tudi razlike. Na primer za države, ki so v povezavo vstopile v 90. letih (Avstrija, Švedska, Finska), ta trend ne velja, prav tako so razlike tudi med državami v posamezni skupini. Med državami, ki so v Evropsko unijo vstopile po letu 2004, je udeležba nizka; najnižja je pri novih članicah iz srednje Evrope, poleg Slovenije gre še za Češko, Slovaško in Hrvaško. Raziskovalci nizko udeležbo v teh državah pojasnjujejo s pomanjkanjem interesa in manj razvito politično kulturo."

"Nizka udeležba na evropskih volitvah ni le znak tega, da demokratični nadzor ne deluje dobro, temveč je problem tudi za demokratično legitimnost izvoljenih in Evropske unije nasploh."

Na vprašanje, ali je etabliranim političnim strankam v interesu, da državljani ne poznajo preveč dobro delovanja Evropske unije, sogovornik odgovarja: "Če državljani nečesa dobro ne poznajo, to verjetno odločevalcem daje bolj proste roke, vendar pa je lahko tudi dvorezen meč, saj omogoča manipulacije iz različnih strani."