Kot so sporočili iz nepridobitne organizacije na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji GS1 Slovenija, ki podeljuje številke za GTIN, se je zgodba o GTIN in črtnih kodah začela pred približno 70 leti. V eni od večjih in uspešnejših ameriških trgovskih verig s prehrano so namreč med optimizacijo poslovnih procesov prišli do spoznanja, da je treba zaradi hitrejšega zaključka nakupov avtomatizirati delovanje blagajniških delavcev.
Prvi patent za koncept črtne kode odobren iz 50-ih let
Leta 1949 sta Joseph Woodland in Bernard Silver vložila patent za prvi koncept črtne kode, ki je bil odobren leta 1952. Podjetniki so bili nad idejo navdušeni, a je njeno komercializacijo omejevala neustrezna tehnologija za odčitavanje simbola v obliki črtne kode. Slednje je omogočil šele razvoj mikroprocesorjev in čitalcev s pomočjo laserskih žarkov.
Leta 1949 sta Joseph Woodland in Bernard Silver vložila patent za prvi koncept črtne kode, ki je bil odobren leta 1952. Podjetniki so bili nad idejo navdušeni, a je njeno komercializacijo omejevala neustrezna tehnologija za odčitavanje simbola v obliki črtne kode. Slednje je omogočil šele razvoj mikroprocesorjev in čitalcev s pomočjo laserskih žarkov.
31. marca 1971 so vidnejši predstavniki ameriških maloprodajnih trgovin sprejeli dogovor o enotnem sistemu oštevilčenja maloprodajnih izdelkov v obliki tako imenovane univerzalne kode izdelka (Global Trade Item Number oz. GTIN), da bi omogočili enoznačnost vseh izdelkov na svetu in s tem globalni jezik poslovanja.
Delovna skupina za živilsko industrijo je nato leta 1973 sprejela skupen standard, ki je v veliki meri temeljil na pristopu podjetja IBM. Z njim so vsi živilski prodajalci in njihovi dobavitelji pridobili enotno orodje za označevanje izdelkov in opis njihovih ključnih lastnosti, kar je predstavljalo osnovo za poznejše označevanje s črtno kodo.
Sistem v digitalni blagajni uradno uporabljen v ameriški državi Ohio
Sistem, sestavljen iz digitalne blagajne in čitalca kod, je bil prvič uradno uporabljen 26. junija 1974 v ameriški zvezni državi Ohio. “Inovativen sistem, ki je radikalno spremenil prodajne in skladiščne postopke, so kmalu prevzele številne ameriške trgovine,” so zapisali v GS1 Slovenija.
Globalna trgovinska številka izdelka prinaša rešitve na področju preskrbovalnih verig, saj je mogoče z njo enotno identificirati prodajne enote, jim določiti ceno, jih naročiti ali zanje izdati račune na različnih delih preskrbovalne verige. Z njeno pomočjo so stroški poslovanja manjši. Identifikacija prodajnih enot prispeva tudi k ohranjanju operativne učinkovitosti, ki jo poslovni partnerji pričakujejo pri dosledni izmenjavi informacij o izdelkih in zagotavljanju nemotenega delovanja globalnih preskrbovalnih verig, so našteli.
Številke GS1 GTIN po njihovih navedbah omogočajo enolično identifikacijo prodajnih enot in so osnova za izdelavo črtne kode EAN-13. GTIN je sestavljen iz 13-mestne številke. Prve številke predstavljajo predpono podjetja, ki jo podeli GS1 Slovenija, naslednje številke referenčno številko izdelka, ki jo določi uporabnik, zadnja pa kontrolno številko.
Globalna trgovinska številka izdelka prinaša rešitve na področju preskrbovalnih verig, saj je mogoče z njo enotno identificirati prodajne enote, jim določiti ceno, jih naročiti ali zanje izdati račune na različnih delih preskrbovalne verige. Z njeno pomočjo so stroški poslovanja manjši. Identifikacija prodajnih enot prispeva tudi k ohranjanju operativne učinkovitosti, ki jo poslovni partnerji pričakujejo pri dosledni izmenjavi informacij o izdelkih in zagotavljanju nemotenega delovanja globalnih preskrbovalnih verig, so našteli.
STA
