Soška postrv je edinstvena in avtohtona vrsta, ki živi izključno v povodju reke Soče. Njena edinstvena marmorirana risba, po kateri je dobila tudi znanstveno ime, je odraz čistega in divjega toka te alpske reke. Hkrati predstavlja tudi endemit jadranskega porečja in ponos slovenskega povodja.
Marmorirana podoba in nekatere tudi “pegice”
Soška postrv je prepoznavna po svojem podolgovatem, valjastem telesu, ki doseže dolžino med 50 in 70 cm, in značilnem marmoriranem vzorcu na sivobeli podlagi. Vzorec je lahko različnih odtenkov, od sive do rdečkasto rjave, včasih pa so prisotne tudi rdeče pike. Doslej največja ujeta soška postrv v Sloveniji je tehtala kar 25 kilogramov in merila 121 cm. Obstajata dva genetska tipa soške postrvi: tip Zadlaščica, ki poseduje značilno marmoriranost, brez rdečih peg in tip Idrijca, ki ima poleg marmoriranosti tudi rdeče pike in pege.
Samotarske plenilke v mraku
Manjše soške postrvi se hranijo z vodnimi žuželkami in planktonom, večje pa so izrazite plenilke, ki se prehranjujejo z drugimi ribami, največkrat v mraku. Soška postrv je samotarka in se zadržuje predvsem v globokih tolmunih. Drstijo se med novembrom in januarjem na prodnatem rečnem dnu.
Grozi ji genetsko mešanje
Soško postrv ogroža predvsem genetsko mešanje z vneseno potočno postrvjo. Za ohranjanje čiste vrste si ribiči in biologi prizadevajo s programi vzreje v bazenih, od koder jih nato izpustijo nazaj v reko. S tem se zagotavlja, da bo kraljica Soče ostala simbol divje in čiste vode, ki jo naseljuje.
Praznovanje
Zanimivo je, da v Sloveniji poteka tudi Festival Soške postrvi, ki ga organizira Ribiška družina Tolmin, je eden od dogodkov, ki poudarja pomen ohranjanja te edinstvene ribe in trajnostnega sobivanja z reko. Vsakoletno poteka nekje med svetovnim dnevom vodá in svetovnim dnevom Zemlje, 22. marcem in 22. aprilom.
