Velik filozof in modrec Aristotel je nekoč dejal, da človeška sposobnost racionalnega razmišljanja dela ljudi edinstvene v živalskem kraljestvu. Vendar pa vse več raziskav kaže, da racionalnost morda le ni izrazito ekskluzivna človeška lastnost, kot so znanstveniki mislili do sedaj.
Šimpanzi so sprejeli odločitev na podlagi dokazov
V nedavno objavljeni študiji v reviji Science, so raziskovalci v rezervatu za šimpanze v Ugandi šimpanzom predstavili dve škatli - eno s hrano in eno brez. Šimpanzom so sprva dali namig, katera izmed škatel vsebuje hrano. Raziskovalna ekipa je nato šimpanzom posredovala močnejše ali šibkejše namige o tem, katera škatla vsebuje hrano.
Kot je za Popular Science povedala Hanna Schleihauf, izredna profesorica razvojne psihologije na Univerzi v Utrechtu in soavtorica študije, so se šimpanzi na podlagi začetnih dokazov držali svoje prvotne izbire, ko pa so novi dokazi pretehtali prve, pa so svojo izbiro spremenili.
Primati so zmožni pristnega sklepanja
Schleihauf in njeni kolegi so v raziskavo vključili tudi računalniške modele, da bi potrdili, da se odzivi šimpanzov ujemajo z racionalnimi strategijami spreminjanja prepričanj. Povedano drugače, raziskovalci so lahko potrdili, da so primati dejansko uporabljali pristno sklepanje in niso zgolj dajali prednosti zadnjemu predstavljenemu dokazu, temveč so do svoje odločitve prišli s sklepanjem. Raziskovalci tovrstno sklepanje običajno povezujejo z otroki okoli četrtega leta starosti.
Šimpanzi so pokazali metakognitivno sposobonost
Metakognicija pomeni zavedanje in razumevanje naših miselnih procesov, Schleihauf pa je prepričana, da so šimpanzi pokazali metakognitivno sposobnost pri razumevanju dokazov.
Šimpanzi niso zgolj prilagodili svoje izbire, temveč so to storili na načine, ki nakazujejo, da so sledili dokazni osnovi svojih prepričanj. Ko zgodnejši dokazi niso bili dovolj trdni, so šimpanzi temu primerno spremenili svoje prepričanje. To nakazuje, da je spreminjanje prepričanj na podlagi tehtanja dokazov, ključna značilnost racionalnosti, ki smo jo dolgo imeli za edinstveno človeško, prisotno tudi pri šimpanzih, je še dodala Schleihauf.
Razlika med človeško in živalsko kognicijo ni tako izrazita
Študija prav tako nakazuje, da razlika med človeško in živalsko kognicijo ni tako izrazita, kot smo nekoč verjeli, po mnenju raziskovalke je bolj podobna postopnemu spektru racionalnega razmišljanja.
Študija z izsledki sedaj ponuja več kot zgolj zanimivo odkritje o šimpanzih, temveč imajo rezultati več praktičnih uporab.
Na primer, dokaz o uporabi racionalnosti med šimpanzi, predstavlja močno primerjalno izhodišče za razumevanje evolucije človeškega razmišljanja. S tem ko bodo raziskovalci ugotavljali, katere vidike racionalnosti ljudje delimo s šimpanzi in kateri so nam edinstveni, bo lažje prepoznati, kateri procesi se razvijejo zgodaj pri otrocih, kateri so odvisni od kulture in kateri temeljijo na edinstveno človeških oblikah socialnega učenja, kot sta poučevanje ali argumentacija.
Opice je treba zaščititi še bolj
V zaključku raziskovalka še dodaja, da je študija pomembna za varstvo in dobrobit živali, saj dodatno utemeljuje zaščito velikih opic, višje etične standarde v raziskavah in varstvu ter ustvarjanje bolj kognitivno spodbudnih habitatov v zatočiščih in živalskih vrtovih.
