Hišni ljubljenčki sicer prinašajo veselje in družbo, lahko pa na lastnika prenesejo tudi nekatere nalezljive bolezni. Bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi, so lahko blage do resne. V nadaljevanju predstavljamo osem najpogostejših bolezni.
Steklina
Od omenjenih nalezljivih bolezni je najnevarnejša steklina, ki jo povzroča virus in je usodna za ljudi in živali. Najpogostejše prenašalke stekline so lisice, ki z ugrizi prenesejo virus na druge toplokrvne sesalce. Zaradi nevarnosti za življenje ljudi in živali se ob sumu na steklino žival uspava. Letno cepljenje je zakonsko predpisano. Čeprav o urbani steklini že več let ne poročajo, je bolezen preveč tvegana, da bi jo jemali zlahka.
Salmoneloza
Salmoneloza je bolezen, ki jo najpogosteje prenašajo ptice in plazilci. Povzročitelji so bakterije iz družine salmonel, ki jih je več vrst. Za plemenske ptice je predpisano cepljenje, namen je preprečiti bolezen. Za ljudi z oslabljenim imunskim statusom je lahko usodna. Ljudje in živali se najpogosteje okužimo s salmonelozo živil živalskega izvora, najpogosteje jajc.
Bolezen mačjih prask
Bartoneloza je bakterijska okužba, ki jo povzroča bakterija Bartonella henselae in se prenaša s praskami ali ugrizi okužene mačke. Simptomi vključujejo otekle bezgavke, vročino, glavobol in utrujenost. Večina primerov mine sama od sebe, včasih pa so potrebni antibiotiki.
Limska borelioza
Borelioza je bolezen, ki jo prenašajo klopi. Če klop sesa kri živali, okužene z boreliozo, in nato ugrizne človeka, se bolezen prenaša. Če bolezni ne prepoznamo in ne zdravimo pravočasno, povzroča resne posledice za telo: artritis, težave z očmi in nevrološkim sistemom. V zgodnji fazi se v večini primerov na mestu vboda okuženega klopa pojavi rdeč krog – migrirajoči eritem. Zdravi se z antibiotiki.
Toksoplazmoza
Toksoplazma je parazit, ki ga prenašajo mačke. Ljudje se okužimo z jajčeci iz mačjih iztrebkov. To je bolezen, ki je nevarna za nosečnice, saj lahko povzroči spontani splav in hidrocefalus ploda. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko povzroči meningoencefalitis. Higiena rok in prostora je pomembna za preprečevanje okužbe. Lahko se prenaša tudi z okuženim surovim mesom, okuženim z oosporami parazitov. Nosečnice naj se zato izogibajo čiščenju mačjega peska. Ljudje, ki so že bili v stiku z mačkami, okuženimi s toksoplazmozo, so bolj odporni na okužbo, saj imajo protitelesa v krvi.
Psitakoza ("papagajska mrzlica")
Psitakoza je bakterijska okužba, ki jo povzroča bakterija Chlamydia psittaci in se prenaša s stikom z blatom ali izločki okuženih ptic. Simptomi vključujejo vročino, glavobol, mrzlico in suh kašelj. Zdravi se z antibiotiki, vendar je lahko resno, če se ne opazi pravočasno.
Lišaj - dermatofitoza
Najpogostejša povzročitelja lišajev na koži sta glivici Microsporum in Trichophiton. Razvoj okužbe spodbuja vlaga, sprememba pH kože in poškodbe kože. Povzročajo srbenje, luščenje in izpadanje las. Ko je oseba izpostavljena povzročitelju in pride v stik z bolno živaljo, lahko pride do okužbe. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom so bolj dovzetni za okužbo. Širi se s stikom z okuženo živaljo in preko kontaminiranih predmetov. Nastali lišaji so videti kot rdeča, okrogla področja brez dlak (1-4 cm v premeru). Zdravljenje je precej dolgotrajno. Če se ne zdravi, bolezen napreduje.
Leptospiroza
Povzročitelj je bakterija, ki se največkrat nahaja v stoječi vodi. Najraje ima vlažno in toplo okolje. Pri živalih najpogosteje prizadene ledvice in se izloča z urinom, preko katerega se lahko okuži človek. Kaže se z visoko vročino, slabim počutjem, izgubo apetita in v kasnejši fazi z zlatenico. Zdravi se z antibiotiki.
