Eksperiment ''Mali Albert'' velja za enega najbolj spornih v zgodovini psihologije. Leta 1920 sta raziskovalca nad devetmesečno dojenčkom namerno povzročila strah. Danes bi bil tak poskus strogo prepovedan.

Navdih pri Pavlovu

Ameriški psiholog John B. Watson je skupaj s sodelavko Rosalie Rayner želel dokazati, da je mogoče tudi človeška čustva oblikovati po principu klasičnega pogojevanja. Navdihnila sta ju poskusa ruskega fiziologa Ivana Pavlovega, ki je pokazal, da se lahko psi naučijo povezati zvok zvonca s hrano.

Watson je želel dokazati, da lahko podobno nastane tudi pri ljudeh.

Kako so zastrašili devetmesečnega dojenčka

Eksperiment je potekal na Univerzi Johns Hopkins v ZDA. Izbrali so devetmesečnega dečka, znanega pod vzdevkom ''Mali Albert'', ki je bil domnevno sin bolnišnične delavke.

Najprej so mu pokazali različne živali in predmete: belo podgano, zajca ter opico. Deček sprva ni kazal nobenega strahu.

Nato so raziskovalci, ko je imel Albert pred seboj belo podgano za njegovim hrbtom udarili po kovinskem predmetu in ustvarili močan, nenaden zvok. Dojenček se je zdrznil in začel jokati.

 

Raziskovalci so zabeležili, da se je otrok tresel, jokal in skušal pomiriti s sesanjem palca.

Strah so ustvarili, niso pa ga niso odpravili

Najbolj zaskrbljujoče pa je, da postopka pomiritve nikoli niso izvedli. Ko je mati dečka umaknila iz bolnišnice, eksperimenta niso nadaljevali in strahu niso poskušali zmanjšati.

Danes bi bil takšen poseg strogo prepovedan. Sodobne raziskave zahtevajo informirano soglasje, zaščito udeležencev in stroge etične protokole, še posebej, kadar gre za otroke.

Namerno povzročanje travme dojenčku bi danes pomenilo hudo kršitev etičnih standardov in zakonodaje.

Kdo je bil v resnici Mali Albert?

Identiteta dečka nikoli ni bila z gotovostjo potrjena.

Po eni teoriji, ki jo je zagovarjal raziskovalec Hall P. Beck, naj bi šlo za Douglasa Merritteja, ki je trpel za hidrocefalusom in umrl pri šestih letih.

Drugo teorijo je predstavil Russ Powell, ki je trdil, da je bil deček pravzaprav William Albert Barger. Ta naj bi živel dolgo življenje in umrl leta 2007, njegova sorodnica pa je omenjala, da je imel izrazit odpor do živali.

Nikoli pa ni bilo uradne potrditve, kdo je bil v resnici otrok iz enega najbolj kontroverznih eksperimentov 20. stoletja.

Danes primer ''Malega Alberta'' ostaja opozorilo, kako nujni so etični standardi v znanosti. Psihologija je od takrat prehodila dolgo pot, a zgodovina nas opominja, da napredek nikoli ne sme biti pomembnejši od človekovega dostojanstva.