Vsakič, ko se na koledarju pojavi datum petek trinajsti, se svet za hip razdeli. Na tiste, ki se mu nasmehnejo, in na tiste, ki nekoliko tišje zaprejo vrata, odpovejo sestanek ali vsaj dvakrat preverijo, ali so zaklenili avtomobil. A od kod pravzaprav izvira strah pred tem datumom?

Trinajstica kot simbol neravnovesja

V številnih kulturah število 12 predstavlja red in popolnost: 12 mesecev, 12 apostolov, 12 znamenj zodiaka. Trinajstica naj bi ta red porušila, kot presežek, kot motnja, kot nekaj, kar izstopa iz sistema. 

Ko se takšni simboliki pridruži še petek, dan, ki ga krščanska tradicija povezuje s Kristusovim križanjem, dobimo kombinacijo, ki je v kolektivni zavesti zahoda dobila zlovešč prizvok.

Toda ena najbolj dramatičnih razlag nas popelje globoko v srednji vek.

Petkovo jutro, ki je pretreslo Evropo

13. oktobra 1307, prav tako na petek, je francoski kralj Filip IV. Lepi v popolni tajnosti sprožil eno največjih aretacij v srednjeveški Evropi.

Pred zoro so kraljevi vojaki po vsej Franciji potrkali na vrata članov mogočnega reda Vitezov templarjev. Red, ustanovljen v času križarskih vojn, je skozi stoletja postal vojaška in finančna velesila. Imeli so utrdbe, bogastvo in vpliv, ki je segal vse do papeškega dvora.

Kralj jim je dolgoval ogromne vsote denarja. Namesto, da bi dolgove poravnal, je templarje obtožil herezije, bogokletja in drugih zločinov. V enem samem jutru so aretirali na tisoče mož. Sledilo je mučenje in priznanja pod prisilo.

Smrt na grmadi in domnevno prekletstvo

Zgodba je dosegla vrhunec leta 1314, ko so v Parizu sežgali velikega mojstra reda po imenu Jacques de Molay.

Legenda pravi, da je med plameni preklel kralja Filipa in papeža Klementa V. ter ju poklical pred božje sodišče v enem letu. Oba sta res umrla v nekaj mesecih. Naključje ali prekletstvo? V srednjeveški Evropi je bil odgovor jasen.

Dogodek je pustil globok pečat. Ideja, da se lahko na petek trinajstega v enem dnevu sesujejo najtrdnejši stebri moči, je dobila simbolno težo izdaje, padca in kazni.

Strah, ki se je rodil kasneje

Zanimivo pa je, da zgodovinarji opozarjajo: sistematičen strah pred petkom 13. se je razširil šele v 19. in 20. stoletju. Danes ga poznamo kot paraskevidekatriafobijo.

Statistike ne kažejo, da bi bilo na ta dan več nesreč kot sicer. Svet se vrti po enakih zakonitostih kot vsak drug dan.

A zgodbe imajo moč. In ko se združita simbolika števil in krvava zgodovina, dobimo mit, ki preživi stoletja.

Je torej današnji petek 13. res nesrečen? Najverjetneje ne. Če nas zgodovina česa uči, potem tega, da največje tragedije niso posledica koledarja, temveč človeških odločitev.