V torek, 1. decembra, se je začel dvodnevni tradicionalni znanstveni simpozij Prelomni dogodki 1920. Organizirata ga Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF UM) in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, omogočila pa ga je Mestna občina Maribor (MOM).

Prvič nekoliko krajše in v virtualni obliki

Na simpoziju se z interdisciplinarnimi referati predstavljajo zgodovinarske in zgodovinarji vseh generacij z različnih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer, se simpozij odvija v virtualni obliki prek programa Microsoft Teams. »Najvidnejša posledica je, da simpozij prvič poteka “virtualno”, v okolju MS Teams. Udeleženke in udeleženci bodo nedvomno pogrešali tradicionalna druženja ob kavi v odmorih ali ob večernih sprejemih,« je pojasnil dr. Aleš Maver, podpredsednik organizacijskega odbora simpozija in docent za starejšo zgodovino na FF UM ter dodal, da so trenutne razmere vplivale tudi na organizacijo simpozija, saj je bil sprva planiran za daljše časovno obdobje. »Bili smo ga prisiljeni nekoliko oklestiti, tudi zato, ker je glavnina načrtovanja potekala v času, ko smo še upali na vsaj delno izvedbo v živo,« še dodaja Maver.

Leto 1920 pestro za slovenski prostor

Simpozij se je začel s pozdravnimi nagovori rektorja UM dr. Zdravka Kačiča, predstojnika Oddelka za zgodovino dr. Antona Ravnikarja in dekana FF dr. Darka Friša, ki jih je moderiral novinar in zgodovinar Stane Kocutar. Sledile so predstavitve referentov, ki so bile razdeljene v tematske panele. Poudarek je bil na dogodkih izpred stot let, ki so zaznamovali slovensko zgodovino. Asistentka na Oddelku za zgodovino in referentka Ana Šela pojasnjuje, da je bilo leto 1920 za slovenski prostor nedvomno pestro, polno temeljnih odločitev, ki so zaznamovale njegovo etnično, socialno, predvsem pa politično prihodnost, od podpisa rapalske pogodbe, koroškega plebiscita, pa do volitev v ustavodajno skupščino. »Simpozij Prelomni dogodki leta 1920 s številnimi raznolikimi relevantnimi znanstvenimi referati torej obeležuje dogodke, ki so preoblikovali politični parket v slovenskem prostoru, s tem bogati ta del zgodovinopisnega znanstvenega področja in predvsem spodbuja znanstveno-raziskovalno dejavnost,« še dodaja.

Simpozij Prelomni dogodki leta 1920 s številnimi raznolikimi relevantnimi znanstvenimi referati torej obeležuje dogodke, ki so preoblikovali politični parket v slovenskem prostoru, s tem bogati ta del zgodovinopisnega znanstvenega področja in predvsem spodbuja znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Dr. Maver pove, da je leta 1920 vojno dogajanje še močno odmevalo. Podobo je dobivala povojna Evropa, plebisciti  in meddržavni sporazumi so marsikje začrtovali meje na spornih območjih, kar je s koroškim plebiscitom in Rapalsko pogodbo močno zarezalo tudi v slovensko etnično ozemlje. Volitve v ustavodajno skupščino so v obrisih začrtale politični zemljevid nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) za naslednje desetletje, družbene napetosti se tako na Slovenskem kot v Jugoslaviji in Evropi niso polegale in marsikje dosegle vrelišče.

Slovenski prostor brez teže v mednarodnem areni

Profesor na za novejšo zgodovino in referent na simpozifju dr. Gorazd Bajc pojasnjuje, da se je leta 1920 za Slovence zaključilo kratko dvoletno obdobje iskanja novih razmejitev na razvalinah nekdanje Avstro-Ogrske. Z njenim razpadom, ki je dotlej zaobjemala vse Slovence (razen tiste iz Beneške Slovenije, ki so bili že leta 1866 vključeni v Kraljevino Italijo), se je namreč prvič v zgodovini pojavila konkretna možnost, da združijo čim več slovenskega etničnega teritorija v eno samo državno tvorbo; nasprotno za italijansko stran je to bila priložnost za dolgo pričakovano ekspanzijo na vzhod in torej izpolnitev svojih želja, hkrati pa za novi državi, Avstrijo in Madžarsko, da zadržita zase čim več nekdanjega območja. Rezultat je bil za Slovence porazen. Uspelo jim je pridobiti le etnično ozemlje na meji z Madžarsko (Prekmurje). Na Koroškem je bila možnost glasovanja (plebiscit), vendar se to ni obneslo, na Primorskem in v Istri pa niti te možnosti ni bilo.

»Tu je konkurenčna Italija imela nadvse velike prednosti. Bila je ena izmed poglavitnih zmagovalk Velike vojne in je od zaveznikov s tajnim Londonskim memorandumom iz aprila 1915 prejela ozemeljske obljube, da bo pač Julijska krajina njena. S podpisom italijansko-jugoslovanske pogodbe v Rapallu, 12. novembra 1920, sicer ni dosegla vsega, kar ji je bilo obljubljeno, to pa le v Dalmaciji, saj se je na Slovenskem nova meja zakoličila še bolj na vzhod od tega, kar ji je tajni memorandum prisojal,« pojasnjuje Bajc in dodaja, da je očitno, da Kraljevina SHS tedaj v mednarodni areni ni imela teže.

Simpozij poučen predvsem za študente

Kot je povedala študentka tutorka za zgodovino Kaja Mujdrica, se tradicionalnega simpozija veselijo predvsem študenti. »Zanimivi interdisciplinarni referati, predstavljeni s strani predavateljev, mlajših in starejših generacij, širijo naša obzorja, poglabljajo naše strokovno zgodovinsko znanje,« nam pove in dodaja, da razprave, ki sledijo po panelih študente neredko spodbudijo h kritičnemu vrednotenju prispevkov.

Bogata zgodovina simpozijev

Simpozij Prelomni dogodki 1920 se uvršča v zdaj že precej dolgo vrsto simpozijev v organizaciji Oddelka za zgodovino FF UM in Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru, ki se posvečajo obeleževanju pomembnih zgodovinskih obletnic.

Profesor Maver pojasni, da med njegovimi predhodniki lahko navedemo simpozije ob deset- in dvajsetletnici slovenske osamosvojitve (2001 in 2011), simpozij ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne (2015) in vrsto simpozijev, posvečenih obletnicam, povezanim s prvo svetovno vojno in njenim epilogom.

Profesor Maver pojasni, da med njegovimi predhodniki lahko navedemo simpozije ob deset- in dvajsetletnici slovenske osamosvojitve (2001 in 2011), simpozij ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne (2015) in vrsto simpozijev, posvečenih obletnicam, povezanim s prvo svetovno vojno in njenim epilogom. V to zadnjo skupino se uvršča tudi letošnji simpozij.

Spodbuja sodelovanje med raziskovalci

Na simpoziju sodelujejo tako že uveljavljeni zgodovinarji, ki majo priložnost predstaviti svoje raziskovalne izsledke, kot tudi mlajši zgodovinarji na začetku svoje kariere, ki jim znanstveni simpozij pomeni priložnost za predstavitev svojega dela in neprecenljivo znanstveno-raziskovalno izkušnjo. Asistentka Šela pojasnjuje, da simpozij tako spodbuja sodelovanje med raziskovalci, njihovo znanstveno-raziskovalno dejavnost, jo tudi približa vsem študentom in nenazadnje vsem, ki jih zgodovina zanima, s tem pa hkrati skrbi tudi za popularizacijo najnovejših znanstvenih spoznanj.

Tradicija mariborskih simpozijev ima prav zato neprecenljivo vrednost.

»Tradicija mariborskih simpozijev ima prav zato neprecenljivo vrednost,« zaključi.