Ta mesec, 4. januarja 2026, smo obeleževali 192. obletnico rojstva ene najvidnejših osebnosti slovenskega političnega in narodnega prebujanja 19. stoletja, Josipa Vošnjaka.

Njegov pečat je še posebej vtisnjen v štajerski prostor. Kot zdravnik, politik, publicist in organizator je pomembno zaznamoval Slovensko Bistrico in njeno okolico ter širšo Štajersko. 

Zdravnik v Slovenski Bistrici

Josip Vošnjak se je rodil leta 1834 v Šoštanju.

Leta 1861 je na povabilo lastnika lekarne Adama pl. Gutovskega stopil v službo zdravnika v Slovenski Bistrici. Že ob prihodu je zaradi svojih izrazitih narodnobuditeljskih stališč vzbudil pozornost oblasti, opozorjen je bil tudi zaradi politične agitacije. Prav v tem obdobju se je uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih narodnjakov na Štajerskem.

Ustanovitelj slovenskega političnega časopisja

Leta 1867 je zasnoval in ustanovil tednik Slovenski gospodar, leto pozneje pa še časopis Slovenski narod, ki je postal osrednji liberalni politični list slovenskega prostora.

V istem času je bil izvoljen za poslanca v deželnem zboru, v programskem spisu ''Slovenci, kaj čemo'' (1867) pa je jasno oblikoval temeljne zahteve slovenskega političnega gibanja: enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih, samoupravo občin ter združitev vseh Slovencev v okviru Notranje Avstrije. 

Tabori in narodno gibanje

Vošnjak se je posebej odlikoval kot govornik na množičnih narodnih zborovanjih - taborih. Leta 1868 je nastopil na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru. Napisal je tudi brošuro z naslovom ''Slovenski tabori''.

Njegova zasluga je bila tudi ustanovitev Čitalnice v Slovenski Bistrici leta 1868, ki je postala pomembno kulturno in narodno središče. Po njegovem odhodu v Šmarje pri Jelšah in kasneje v Ljubljano so narodnobuditeljska prizadevanja v bistriški občini začela zamirati.

Zasebno življenje

Vošnjak je tesno sodeloval z Lovrom Stepišnikom s katerim se je srečeval na Zgornji Ložnici ter pisateljem Josipom Jurčičem, s katerim sta se srečevala na Zgornji Polskavi. 

Prav v Stepišnikovm ''Zidarskem mlinu'' na Zgornji Ložnici je spoznal Katarino Ozimič iz Tinjske Gore, s katero je imel družino. Skupaj sta imela štiri otroke, poročila pa sta se leta 1877. Vošnjak je tudi hčeri, ki sta se jima rodili pred poroko uradno priznal kot svoji. Obema je bil krstni boter Lovro Stepišnik.

Zapuščina

Po letu 1885 je njegov politični vpliv začel upadati, dokončno pa se je iz javnega življenja umaknil leta 1895, ko se je upokojil in preselil na svoje posestvo v Visolah pri Slovenski Bistrici. 

Tam je preživel zadnja leta svojega življenja in 21. oktobra 1911 tudi umrl. Pokopan je na pokopališču na Zgornji Ložnici. 

Josip Vošnjak ostaja ena ključnih osebnosti slovenske Štajerske 19. stoletja, kot zdravnik, ki je služboval med ljudmi in kot politična figura, ki je prav na tem prostoru pomagal oblikovati slovensko narodno politično zavest. 

Danes je po njem poimenovana tudi Knjižnica Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, ki ohranja spomin na njegovo življenje in delo.