Osemdeset let od smrti ustanovnega očeta Jugoslavije, dr. Antona Korošca

V nedeljo, 13. decembra je minilo osemdeset let od smrti najpomembnejšega slovenskega politika med obema svetovnima vojnama, dr. Antona Korošca. Bil je edini nesrb na čelu jugoslovanske vlade. Bil prvak največje slovenske stranke in ustanovni oče Jugoslavije.

Njegove odločitve so bistveno vplivale na državotvorne procese v Srednji Evropi in Balkanu v prevratni dobi, hkrati pa je z delovanjem v kraljevi Jugoslaviji postavil tudi temelje za nadaljnjo krepitev slovenske narodne samozavesti.

Kot je pojasnil profesor iz Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Andrej Rahten, je bil Korošec tudi eden redkih slovenskih državnikov, katerega politična dejanja so imela pomembne posledice tudi v mednarodnem prostoru. »Njegove odločitve so bistveno vplivale na državotvorne procese v Srednji Evropi in Balkanu v prevratni dobi, hkrati pa je z delovanjem v kraljevi Jugoslaviji postavil tudi temelje za nadaljnjo krepitev slovenske narodne samozavesti,« je še dodal Rahten.

Kot poslanec prebere Majniško deklaracijo

Anton Korošec se je rodil 12. Maja 1872 v Biserjanah pri Vidmu ob Ščavnici. Obiskoval je gimnazijo na Ptuju in v Mariboru. Študij je nadaljeval na bogoslovju in bil leta 1895 posvečen v duhovnika. Leta 1905 je na teološki fakulteti v Grazu doktoriral iz teologije. Kmalu je spoznal Janeza Evangelista Kreka in sprejel njegove politične poglede.

Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v avstroogrskem državnem zboru, kjer je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral Majniško deklaracijo, v kateri je izrazil zahtevo po združitvi vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije.

Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v avstroogrskem državnem zboru, kjer je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral Majniško deklaracijo, v kateri je izrazil zahtevo po združitvi vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Ko je tik pred razpadom dvojne monarhije cesar Karl I. Korošcu ponudil možnost, da bi Slovenci ostali del monarhije, mu je odgovoril »Vaše veličanstvo, prepozno je.«

Na čelu enomesečne države SHS

Ob razpadu Avstro-Ogrske je Narodni svet (vijeće) Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mu je predsedoval prav Korošec, 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki je obstala do 1. decembra 1918, ko pride do združitve s Kraljevino Srbijo in ustanovitve Kraljevie Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Novonastala kraljevina južnih Slovanov, je bila urejena kot unitarna monarhija. Korošec je v njej bil podpredsednik prve vlade, ki ji je poveljeval Stojan Protić. Kot vodja SLS je sodeloval v drugih desničarskih vladah, v letih 1924–1927 pa je bil minister za notranje zadeve.

Po demisiji Koroščeve vlade, kralj uvede diktaturo

Nasprotoval je uveljavitvi vidovdanske ustave 1921 in se zavzemal za večjo avtonomijo Slovencev v okviru Kraljevine, dokler ni SLS skupaj s srbskimi radikalci oblikovala centralistične vlade. Po atentatu na Stjepana Radića, predsednika Hrvaške kmečke stranke in še dveh hrvaških politikov, mu je kralj Aleksander I. Karađorđević zaupal vodenje vlade.

Na oblasti je bil do uveljavitve šestojanuarske diktature, 6. januarja 1929.

Na oblasti je bil do uveljavitve šestojanuarske diktature, 6. januarja 1929. Za tem je bil minister v nestrankarski vladi generala Petra Živkovića, nato pa leta 1930 vlado zapustil zaradi vse večjih pritiskov iz Slovenije.

Konfinacija do kraljeve smrti

V opoziciji se je leta 1932 postavil za Slovensko deklaracijo, ki je zahtevala nov mednarodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zaradi te zahteve ga je vlada skupaj z drugimi prvaki slovenskega katoliškega tabora konfinirala v Bosno, čez nekaj mesecev pa so ga premestili na otok Hvar. Tam je z Milanom Stojadinovićem začel pogovore o ustanovitvi nove stranke Jugoslovanske radikalne zajednice. Njegova konfinacija se je končala s smrtjo kralja Aleksandra 9. oktobra 1934. Junija 1935 je postal notranji minister v novi Stojadinovićevi vladi. Leta 1939 je sodeloval je pri pripravi sporazuma Cvetković-Maček in ob koncu življenja bil znan po antisemitizmu ter antikomunizmu. Umrl je 14. decembra leta 1940 za posledicami srčne kapi v Beogradu.

V seriji ga je upodobil mariborski igralec

Ime dr. Korošca spremljajo tudi nekatere teorije zarote. V seriji Sence nad Balkanom ga je upodobil mariborski igralec Vlado Novak in tam je bil Korošec vpleten v trgovino z drogo in druge vohunske spletke.

V seriji Sence nad Balkanom ga je upodobil mariborski igralec Vlado Novak.

Za kaj takega seveda ni nobenih dokazov. Kontroverze se pojavljajo tudi z njegovo smrtjo, saj bi ga po nekaterih govoricah našli v postelji z žensko. A to so zaenkrat le govorice.