Znanja, veščine, šege in navade predstavljajo osnovo tistega, kar v 21. stoletju razumemo kot nesnovno kulturno dediščino. Ta kategorija ni samo najmlajša med vsemi vrstami kulturne dediščine, ampak je tudi najbolj živa. Njen obstoj močno temelji na ljudeh, saj jo iz generacije v generacijo prenašajo kot del svoje kulture.
Folklorizirani prazniki aktualni tudi pri mladih
V Sloveniji mnoge šege in navade, ki zaradi zabavnih in prireditvenih razlogov ostajajo priljubljene, predstavljajo interpretacijo kulturne dediščine, saj jih komercialni vplivi pogosto približajo bolj k folklorizmu kot folklori. Na kratko se ta od slednje razlikuje v modernizaciji in prilagajanju tržnim trendom.
Šega, ki zavzema celotno Slovenijo in je povezana s praznovanjem pomladi, je postavljanje okrašenega drevesa, imenovanega mlaj, ki vsako leto za 1. maj stoji v čast praznika dela. Mlaj ali po južnoštajersko majpon so poznali že v 16. stoletju, postavljal pa se je na podeželju v različnih velikostih, na porokah ali rojstnih dnevih in na pomembnih občinskih dogodkih.
[[image_2_article_65721]]
Nekoč znan kar kot maj, ki ga je sestavljal skupek listnatih vej, postavljenih pred okno izbrane osebe kot simbol izpovedi ljubezni, danes simbolizira svobodo in delavske pravice. Majsko drevo je danes le redko postavljeno v druge namene kot za praznovanje 1. maja. Tudi če je postavljeno na primer za rojstni dan, je to narejeno bolj iz šale kot pa za resno praznovanje nekdanje šege.
Tradicija in simbol, ki povezuje ljudi
Pod vplivom časa in modernizacije se je praznik tako močno spremenil, da se je celo listnat maj spremenil v zimzeleno smreko, ki ji od iglic ostaja le vršiček ter okrasni venec pritrjen na vrh. Hkrati večji kot je mlaj, več ljudi oziroma celo stroje, potrebuje za dvig in navpično postavitev.
[[image_1_article_65721]]
Mlaj je visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in neokrnjenim zelenim vrhom, ki se običajno dekorira z različnimi trakovi. Tipično je na vrh mlaja pritrjena zastava ali drugi simboli, v Sloveniji pa je pogosto dodan tudi venec. Mlaj se tradicionalno postavlja na predvečer prvomajskega praznovanja, ki obeležuje delavski praznik, pa tudi ob drugih pomembnih slovesnostih.
Nekoč je postavitev mlaja potekala takole:
Od trenutka, ko so vaščani v gozdu izbrali in posekali visoko smreko ali jelko, je sledil proces, poln tradicije in skupnostnega duha. Drevo so, ob spremljavi vaških harmonikarjev, prepeljali do izbranega mesta, običajno v bližini kapel ali cerkva. Medtem so ženske in dekleta izdelovale okrasje, s katerim so nato skrbno okrasili olupljeno deblo in njegov zeleni vrh. Pod vrh so pritrdili venec, izdelan iz obroča soda ali lojtrskega voza, okrašen s kito iz zelenja in pisanimi trakovi iz krep papirja.
[[image_3_article_65721]]
Vrhunec dogajanja pa je bil dvig mlaja, ki je bil skrbno načrtovan in izveden s pomočjo vseh prisotnih. Po uspešno postavljenem mlaju je sledila pojedina, ki so jo pripravile vaščanke, večerni kres in ples. Vse to se je odvijalo na predvečer praznika dela, ki je bil tako veselo in slovesno obeležen, ravno zato, ker je 1. maj vedno veljal za dela prost dan.
