Zaradi vsesplošnih napetosti v državi, strelih v parlamentu pol leta prej in pritiski opozicije je kralj Aleksander 6. januarja leta 1929 razpustil parlament in uvedel t.i. osebno diktaturo, bolj poznano kot šestojanuarska diktatura. S tem odlokom so bile prepovedane vse politične stranke.

Med narodom in kraljem ni več smelo biti posrednika

Dne 6. januarja 1929 je izšel razglas s kraljevim podpisom in je bil naslovljen na vse državljane. V kraljevem manifestu je bilo zapisano: “Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost mi nalagajo, da se kot vladar in sin te zemlje obračunam neposredno na narod in, da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku nalaga moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca. Tekom toliko prostanih naporov in toliko potrpežljivosti, ki sem jo pokazal v izvrševanju svojih dolžnosti, je mojo dušo trgal obupni klic naših narodnih množic, delovnih in rodoljubnih, toda tudi izmučenih, ki so vodene po svojem naravnem in zdravem razsodniku že davno videle, da se ne more več iti po potu, katerem se je dosedaj šlo.”

Vodenje vlade je prevzel general Živković

S tem proglasom na celotni narod je bila razpuščena tudi Narodna skupščina (parlament) in razveljavljena Vidovdanska ustava. Sestavila se je nova vlada, ki ji je predsedoval general Petar Živković, najožji sodelavec kralja Aleksandra, ki mu je zelo zaupal. Živković je bil odgovoren le kralju. S tem se je po desetih letih parlamentarnega življenja v Kraljevini SHS začelo obdobje diktature. To pa ni bila klasična oblika diktature, saj so vlado sestavljale vse politične stranke, razen Hrvaške kmečke stranke (HSS). V tej novi vladi je kot minister za promet sodeloval tudi vodilni politik SLS, Anton Korošec.

Slovenski časniki pozdravili diktaturo

Na splošno so slovenski časniki pozdravili diktaturo kralja Aleksandra. Tudi ljudje so se naveličali klavrnega parlamentarizma, ki je bil prežet s korupcijo in nenehnimi aferami. Teren za izvedbo diktature, tako na zunanjem, kot notranjem političnem področju, je bil pripravljen že veliko prej pred streli v skupščini, ki so pomenili le povod. S kraljevo diktaturo se je šele začela uresničevati unitaristična ideja enotnega naroda in ideja centralističnega ustroja države.