Po najnovejših podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) je leta 2022 skoraj 240.000 smrti v Evropski uniji pripisati izpostavljenosti drobnim delcem (PM2.5), enemu od glavnih onesnaževal zraka. Poleg tega je kar tri četrtine evropskih ekosistemov izpostavljenih škodljivim ravnem onesnaževanja zraka, kar grozi naravnim habitatom in pridelkom.

Napredek in izzivi v številkah

Od leta 2005 se je število smrti, pripisanih drobnim delcem, zmanjšalo za 45 %, kar pomeni, da je Evropska unija na poti k doseganju cilja 55-odstotnega zmanjšanja do leta 2030, določenega v akcijskem načrtu „Ničelno onesnaževanje“.

Kljub temu pa podatki kažejo, da je koncentracija onesnaževal, kot so drobni delci, ozon (O3) in dušikov dioksid (NO2), še vedno bistveno nad priporočenimi ravnmi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Leta 2022 je bilo zaradi izpostavljenosti ozonu in dušikovemu dioksidu dodatno pripisanih 70.000 oziroma 48.000 smrti.

»Nova pravila EU o kakovosti zraka, ki danes stopajo v veljavo, prinašajo strožje standarde, vendar je še vedno preveč ljudi, zlasti v mestih, izpostavljenih slabi kakovosti zraka, kar povzroča bolezni in prezgodnje smrti,« poudarja izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.

Vpliv na naravo in ekosisteme

Onesnaževanje zraka ne prizadene le zdravja ljudi, ampak tudi naravo. Po podatkih EEA je bilo leta 2022 kar 73 % ekosistemov v EU izpostavljenih presežnim obremenitvam z dušikom, kar povzroča evtrofikacijo – prekomerno bogatenje tal s hranili, ki spreminja strukturo in funkcijo ekosistemov. Ta pojav vodi do izpodrivanja določenih rastlinskih vrst in sprememb v biodiverziteti.

Poleg tega je bila tretjina evropskih kmetijskih zemljišč izpostavljena koncentracijam ozona, ki presegajo prag za zaščito rastlin, kar je povzročilo zmanjšanje pridelkov in gospodarsko škodo v višini najmanj 2 milijardi evrov. Ozon prav tako škoduje gozdovom, zmanjšuje rast dreves in vpliva na celotne ekosisteme.

Nova direktiva kot prelomnica

Nedavno je tako v veljavo stopila prenovljena direktiva EU o kakovosti zraka (Direktiva (EU) 2024/2881), ki prinaša strožje mejne vrednosti za onesnaževala, bližje priporočilom WHO. Direktiva uvaja tudi obveznost spremljanja dodatnih onesnaževal, kot so ultrafini delci, črni ogljik in amonijak.

»Vsak napredek je pomemben, vendar številke kažejo, da moramo podvojiti naše napore za čist zrak. Izboljšanje kakovosti zraka ni samo zdravstveno vprašanje, ampak tudi vprašanje prihodnosti naših ekosistemov,« zaključuje poročilo EEA.

Vir: Evropska okoljska agencija