Znova podrli rekord v onesnaževanju planeta

Uredništvo , 09.11.21 ob 03:00

Iskrene čestitke, tudi letos nam je žal spet uspelo povečati količino toplogrednih plinov v ozračju in s tem doseči žalosten, skoraj tragičen mejnik. Kaj to pomeni?

Znova podrli rekord v onesnaževanju planeta

Tik pred slovito konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26 v Glasgowu je pretresla najnovejša vest o tem, v kakšnem stanju je naše ozračje. Izkazalo se je, da ni v najboljšem – ne le to, podatki so bili žal najslabši doslej. Čeprav je bilo novih emisij toplogrednih plinov na letni ravni zaradi koronatempa skoraj 6 % manj kot leto pred tem, pa je skupna količina toplogrednih plinov kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid rekordna – rezultat nam jasno kaže, da vse dosedanje strategije za zmanjševanje emisij ter popravljanje že napravljene škode več kot očitno ne delujejo.

Podatki kažejo tudi, da bo temperatura, kot smo jo uspeli »pridelati«, kljub spremembam, ki jih bomo uvedli ter bodo morda dosegle zmanjšanje emisij, vztrajala še nekaj let po tem.

V našem ozračju konča kar polovica emisij ogljikovega dioksida, ki ga proizvedejo naše aktivnosti, medtem ko drugo polovico vsrkajo oceani in kopenski ekosistemi. Čeprav ti uspejo dobršno količino predelati, pa tako enormne količine, kot jih človeško proizvaja, postopoma zasičujejo morja, gozdove in druge habitate in s tem onemogočajo njihovo učinkovitost. Tako na nek način spremenijo naravni tok sistemov, kar lahko privede do katastrofalnih posledic kot so požari, suše, poplave in podobno.

Ogljikov dioksid, najhujši antijunak

Zakaj toliko govora o ogljikovem dioksidu? Ker je v resnici največji »zlobnež« – emisije ogljikovega dioksida so namreč krive za kar 66 % globalnega segrevanja, pri čemer največji delež tega prispevajo fosilna goriva ter proizvodnja cementa. V letu 2020 je koncentracija CO2 v zraku dosegla 413,2 delčkov na milijon delčkov zraka, s čimer je količina presegla 400 delčkov iz leta 2015, glede na predindustrijsko raven pa gre za skoraj 150-odstotno povečanje.

Tudi metan in dušikov oksid nista nedolžna – v primerjavi s predindustrijskim stanjem so količine metana v ozračju narasle za 262 %, količine dušikovega oksida pa za 123 %.

Kaj moramo torej narediti? Slediti vsem smernicam, ki smo si jih zastavili v preteklih letih, predvsem pa osnovi Pariškega sporazuma, ki je določil, da si morajo države članice prizadevati za zmanjšanje povprečnega dviga svetovne temperature, ki ne sme preiti 1,5 oziroma 2 stopinj Celzija glede na predindustrijsko temperaturo. Pot, po katerih hodimo sedaj, svari, da bomo kmalu to raven presegli za več kot 4 stopinje Celzija. Kaj bi se lahko zgodilo, če do tega res pride, pa je tema za znanstveno-fantastične in distopične filme …

Vir: Balkan Green Energy News