A pomen te barve, ki simbolizira življenje, rast, naravo in trajnost, je v boju proti podnebnim spremembam preveč dragocen, da bi ga prepustili praznim floskulam.
Zeleno ne sme ostati zgolj marketinška kulisa. Če želimo kot družba resno naslavljati podnebne, energetske in ekološke izzive, mora "zeleno" pomeniti konkretna dejanja, merljive učinke in sistemske spremembe. V nasprotnem primeru tvegamo, da postane le še ena izpraznjena beseda, ki v resnici zavira napredek.
Kaj danes sploh pomeni "zeleno"?
Pojem "zeleno" v kontekstu okolja in trajnosti pokriva širok spekter: od obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti, krožnega gospodarstva, do sonaravnega kmetovanja, varovanja biotske raznovrstnosti in zmanjševanja ogljičnega odtisa. Gre za idejo sveta, ki temelji na sobivanju z naravo, ne na njenem izčrpavanju.
Zelene politike bi morale vključevati ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vlaganje v čiste tehnologije, zmanjševanje rabe fosilnih goriv, podporo sonaravnim praksam in oblikovanje odpornosti na podnebne spremembe. A ko besedo "zeleno" prevzamejo tržni interesi, pogosto pride do pojava, ki ga poznamo kot greenwashing – zavajajoče prikazovanje izdelkov, storitev ali praks kot okolju prijaznih, čeprav to v resnici niso.
Greenwashing kot nevarna senca zelene retorike
Od hotelov, ki gostom svetujejo, naj ne menjavajo brisač zaradi "okoljske ozaveščenosti", do letalskih družb, ki oglašujejo "ogljično nevtralna" potovanja z možnostjo doplačila za drevo v Amazoniji. Primeri greenwashinga so vse pogostejši, in ko podjetja vlagajo več denarja v ekološko obarvano oglaševanje kot v dejanske spremembe, je jasno, da "zeleno" postaja dimna zavesa.
Greenwashing škodi na več ravneh. Zavaja potrošnike, spodkopava zaupanje v resnične trajnostne pobude in ustvarja lažen občutek, da so težave že pod nadzorom, čeprav v resnici niso.
Evropska komisija je že leta 2021 opozorila, da je skoraj polovica trditev o trajnosti na izdelkih ali v oglaševanju neosnovanih ali pretirano splošnih. Zato so se začele pripravljati tudi zakonodajne smernice za prepoved zavajajočega oglaševanja in bolj transparentno označevanje okoljskih vplivov izdelkov.
Kdaj je "zeleno" res zeleno?
Da beseda dobi težo, mora biti podprta z dejstvi, podatki in dolgoročno vizijo. Zeleno podjetje ni tisto, ki ima sončni kolektor na strehi, temveč tisto, ki zmanjšuje količino odpadkov, optimizira proizvodnjo, uporablja trajnostne surovine, skrbi za dobrobit zaposlenih in hkrati zmanjšuje svoj ogljični odtis.
Če »zeleno« pomeni zgolj nov barvni odtenek starega sistema, potem ne rešujemo planeta, ampak le barvamo iluzijo.
