Nizozemski zeleni biser se v sodelovanju s priznanim arhitektom in urbanistom loteva še enega podviga, gradnje vertikalnega gozda, stolpnice, ki jo bo preraščalo kar 10 000 rastlin, ozelenili pa bodo tudi okoliške zgradbe.

V Utrechtu pod taktirko podjetja Boeri Architetti nastaja vertikalni gozd, mesto pa načrtuje tudi zeleno revolucijo z ozelenitvijo streh.

Da bi spodbudili biotsko raznovrstnost in obudili mesto, so v preteklem letu v precej sivem delu Utrechta začeli z izvedbo zanimivega projekta. Podjetje Boeri Architetti bo namreč prav vsako streho stavb v bližini utrechtske železniške postaje ozelenila z grmički, plezalkami in mahovi, izvaja pa se celo gradnja posebnega stolpa, ki ga bo v celoti preraščal »navpični gozd«.

Mojstri, ki sredi mest zidajo gozdove

Navpični gozdovi so simbol podjetja Boeri Architetti, gre za gradnjo visokih stolpnic, kateri fasado od vrha do tal krasijo zelene rastline, ki poskrbijo za zmanjševanje emisij CO2, več kisika, osvežitev v poletni vročini in preprosto lepši izgled. Po svetu lahko že sedaj najdemo precej »vertikalnih gozdov«, Stefano Boeri pa zeleno revolucijo pogumno pelje v vedno nova mesta. Tako je Boeri projekt pripeljal tudi v Utrecht, snovalci pa načrtujejo, da bo zelena stolpnica letno predelala kar 5,4 ton ogljikovega dioksida in proizvedla 41 ton kisika.

Zelena stolpnica, imenovana Wonderwoods, bo letno predelala kar 5,4 ton ogljikovega dioksida in proizvedla 41 ton kisika.

Utrechtski navpični gozd bo dom 360 drevesom ter 9640 plezalkam in cvetlicam, vse rastline pa bodo skupaj pokrivale območje, enako enemu hektarju gozda. Gradnja vertikalnega gozda zaenkrat še poteka, zaključena pa bo že v prihodnjih dveh letih. Stolpnica pa ne bo služila le ozelenitvi, ampak bo v njeni notranjosti na voljo kar 200 stanovanj, eno nadstropje pa bo namenjeno raziskovalnemu centru, ki se bo ukvarjal s preučevanjem učinkov gozdov in ozelenitve v urbanih središčih.

Z zelenimi mesti proti emisijam in vročini

Mestno vodstvo se je ob tej priložnosti odločilo, da vsaj delno ozeleni tudi ostale bližnje stavbe, zato so lastnike zgradb s spodbudnimi subvencijami v višini 50 % cene pozvali, da se tudi sami pridružijo projektu in rastlinam omogočijo dom vsaj na svoji strehi. Tako bo prav vsaka streha tega utrechtskega okrožja bodisi prekrita z rastlinami, ali pa se bodo na njej sončili solarni paneli.

Zelene strehe so za mesta, v katerih se visoke stavbe kar drenjajo ter si ne morejo privoščiti gradnje velikih zelenih parkov, odlična rešitev, saj uspešno blažijo poletno vročino ter pomagajo pri čiščenju zraka. Da zelenje v mestnih jedrih res deluje, so v Utrechtu ugotovili že v preteklih letih, ko so na kar 316 streh avtobusnih postaj posadili majhne grmičke in manjše cvetlice, ki niso le polepšale okolice, ampak so ob hlajenju meščanov poskrbele še za to, da so se v mesto vrnile številne vrste žuželk in ptic.

Vir: Wonderwoods, The Guardian, Stefano Boeri Architetti