Toplota, ki prihaja iz notranjosti Zemlje, je stalna, zanesljiva in okolju prijazna, a o njej govorimo še vedno občutno premalo.

Medtem ko imajo vetrne in sončne elektrarne svoje mesto v nacionalnih razpravah o zeleni prihodnosti, geotermalna oziroma termalna energija zemlje ostaja v senci. Pa čeprav skriva velik potencial tako za ogrevanje domov kot za industrijske potrebe in proizvodnjo elektrike.

Kje nastaja toplota in kako jo izkoriščamo

Termalna energija zemlje izvira iz dveh glavnih virov: razpadanja radioaktivnih elementov v zemeljski skorji in iz preostale toplote iz časa nastanka planeta. Toplota segreva kamnine in podtalnico, ki jo je – ob ustrezni infrastrukturi – mogoče uporabiti kot vir ogrevanja ali celo za proizvodnjo električne energije.

Obstajata dve osnovni obliki geotermalne rabe:

  • Nizkotemperaturna geotermalna energija, ki se uporablja predvsem za ogrevanje stavb s pomočjo toplotnih črpalk.
  • Visokotemperaturna geotermalna energija, ki je primerna tudi za proizvodnjo elektrike, a zahteva večje globine in bolj kompleksne geološke pogoje.

V Sloveniji imamo predvsem nizkotemperaturne vire, ki bi jih lahko učinkovito uporabljali predvsem za lokalno ogrevanje naselij, rastlinjakov in turističnih objektov.

Slovenija »sedi na toplem«

Na vzhodu države, zlasti v Pomurju, so geotermalni viri že dolgo znani. Terme Moravske Toplice, Banovci in Lendava uspešno črpajo termalno vodo za ogrevanje bazenov in objektov. Kljub temu se Slovenija pri izkoriščanju geotermalne energije za gospodinjstva in širšo energetsko rabo še vedno drži bolj konservativno. Po ocenah strokovnjakov bi lahko ta vir predstavljal pomemben delež v energetski mešanici, še posebej na lokalni ravni.

Tehnologija je tu, manjkajo ambicije

Sodobne toplotne črpalke z geosondami lahko toploto iz zemlje črpajo tudi iz globin nekaj sto metrov, ne le iz naravnih izvirov termalne vode. Tak sistem je primeren skoraj za katerokoli regijo v Sloveniji, tudi tam, kjer ni naravnih termalnih izvirov. Zaradi visoke začetne investicije se take rešitve sicer redkeje uporabljajo v individualnih hišah, a bi z ustreznimi spodbudami lahko hitro postale dostopnejše.

Prednost: zanesljivost in trajnost

Ena največjih prednosti termalne energije zemlje je njena zanesljivost. V nasprotju s soncem ali vetrom, ki ju ne moremo nadzorovati, je geotermalni vir stalen in neodvisen od vremena. Obenem gre za energijo z zelo nizkimi emisijami CO₂ in z izjemno dolgo življenjsko dobo naprav.

Z ustreznim upravljanjem lahko geotermalni sistemi delujejo več desetletij, pri čemer se vir ne izčrpa, temveč le lokalno ohladi. Po določenem času se toplota v zemlji povrne in sistem lahko ponovno deluje s polno zmogljivostjo.