Strehe hiš, industrijskih hal, kmetij in celo parkirišča po Sloveniji danes krasijo fotonapetostni paneli. Sončna energija je v očeh mnogih postala sinonim za zeleno prihodnost – ne le zato, ker gre za neizčrpen vir, ampak tudi zaradi njene dostopnosti in preprostega principa delovanja. A hkrati s svojo priljubljenostjo odpira tudi nova vprašanja ...

Od prvega panela do energetskih skupnosti

Sončna energija kot vir ni novost. Prve sončne celice so nastale že sredi 20. stoletja, njihova širša uporaba pa je postala mogoča šele z znižanjem cen in večjo učinkovitostjo. Danes so sončne elektrarne najhitreje rastoč vir električne energije v Evropi, kar velja tudi za Slovenijo.

Velik delež predstavljajo male samooskrbne naprave na gospodinjskih strehah, a vse bolj pomembne postajajo tudi večje sončne elektrarne na javnih in poslovnih objektih, ter zadnje čase tudi energetske skupnosti, kjer se več uporabnikov združuje in si deli proizvodnjo.

S tem se preoblikuje celoten energetski model, saj se od centralizirane oskrbe premikamo k razpršenemu, lokalnemu sistemu, kjer so porabniki hkrati tudi proizvajalci, tako imenovani »prosumers«.

Sonce kot energija brez izpustov

Sončna energija sama po sebi ne proizvaja emisij CO₂ ali drugih onesnaževal, a pot do popolne trajnosti ni povsem enostavna. Proizvodnja fotonapetostnih celic vključuje porabo redkih surovin, visokoenergetske procese in proizvodnjo, ki je v veliki meri skoncentrirana na Kitajskem.

Kljub temu analize kažejo, da sončna elektrarna svojo "ogljično bilanco" poravna v dveh do treh letih delovanja, nato pa več kot 25 let proizvaja elektriko brez izpustov. V Sloveniji, kjer se električna energija še vedno deloma pridobiva iz fosilnih virov, vsaka kilovatna ura iz sonca pomeni neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Poleg tega je recikliranje starih panelov vedno bolj urejeno. Evropska zakonodaja zahteva, da proizvajalci skrbijo za zbiranje in reciklažo, s čimer se vrača tudi pomemben del uporabljenih surovin.

Podnebna neodvisnost ali sistemska težava?

Ena glavnih prednosti sončne energije je energetska neodvisnost – z lastno elektrarno gospodinjstvo postane manj odvisno od cen elektrike na trgu in geopolitičnih pretresov.

Vendar se s hitro rastjo pojavljajo tudi nove izzivi … Sistem mora namreč biti sposoben uravnotežiti proizvodnjo in porabo. Sončne elektrarne proizvajajo elektriko predvsem čez dan, največ sredi poletja, poraba pa s tem ritmom ni vedno usklajena. V oblačnih dneh ali pozimi je proizvodnja občutno manjša, ob jasnih dnevih poleti pa prihaja do presežkov.

Brez ustreznega hranjenja energije in pametnega upravljanja z omrežjem lahko pride do preobremenitev, elektrodistribucijska podjetja pa že zdaj poročajo o težavah pri priključevanju novih večjih elektrarn na nekaterih območjih, saj omrežja niso bila načrtovana za tolikšen povratni tok energije. Zato bo prihodnost sončne energije tesno povezana z razvojem baterij, hranilnikov toplote, pametnih omrežij in fleksibilnih tarifnih modelov.