Zaradi višjih temperatur, milejših zim in pogostejših vremenskih ekstremov številne žuželke, glive in bolezni ne le preživijo, temveč v novih razmerah še bolj »zacvetijo«.. Kmetje, vrtičkarji, gozdarji in tudi mestni upravljavci okolja se vse pogosteje srečujejo s pojavom, ki ga stroka označuje za “biotsko razraščanje škodljivcev”.
Slovenija pri tem ni izjema, prej laboratorij za opazovanje, kaj se zgodi, ko se tradicionalno razmeroma stabilen zmerni pas začne nagibati v subtropsko smer.
Ko škodljivci ne umrejo več zimo
V preteklosti je zima naravno uravnavala številčnost mnogih škodljivcev. Nizke temperature so zmanjšale preživetje jajčec in ličink, kar je delovalo kot naravni regulator populacij. Danes pa vse milejše zime pomenijo, da nekateri škodljivci uspešno prezimijo in celo hitreje začnejo nov cikel.
Novi prišleki, stari problemi
Poleg domačih vrst, ki postajajo vse bolj trdožive, se Slovenija sooča tudi z vdorom novih invazivnih škodljivcev. Azijski kozliček, ki ogroža listavce, plodova vinska mušica, ki uničuje jagodičje in grozdje, ter marmorirana smrdljivka, ki postaja nadloga v mestih in sadovnjakih, so le nekateri primeri. Ti škodljivci pogosto nimajo naravnih sovražnikov, zato se hitro razmnožijo in povzročajo veliko gospodarsko škodo.
Poseben primer je tudi borov rilčkar, ki je v preteklosti predstavljal omejeno grožnjo, zdaj pa zaradi sušnih in vročih poletij predstavlja vse resnejšo nevarnost za obnovo gozdov.
Kemična vojna nima več istega učinka
V preteklosti se je škodljivce pogosto zatiralo s kemičnimi sredstvi, a sčasoma se kaže, da gre za strategijo z vse krajšim rokom trajanja. Škodljivci razvijajo odpornost, pesticidi se prepovedujejo zaradi vpliva na okolje in zdravje ljudi, hkrati pa vse več pridelovalcev išče sonaravne rešitve.
Strokovnjaki zato opozarjajo na pomen integriranega varstva rastlin, kombinacijo bioloških ukrepov, kolobarjenja, uporabe odpornih sort in pozornega spremljanja pojavov.
Kakšno prihodnost si pripravljamo?
Napovedi niso spodbudne. Mednarodni panel za podnebne spremembe opozarja, da bodo spremembe v distribuciji škodljivcev in bolezni vplivale na svetovno prehransko varnost. V Sloveniji se lahko v prihodnjih desetletjih pričakuje povečana aktivnost toplotno občutljivih vrst, vključno s prenašalci bolezni, kot so klopi in komarji.
Če bomo želeli ohraniti kmetijsko pridelavo, gozdove in zdravo bivalno okolje, bo nujna prilagoditev – ne le na ravni posameznih kmetovalcev, ampak tudi v zakonodaji, raziskavah in podpornih mehanizmih.
