V Sloveniji morda še vedno nekoliko v senci bolj uveljavljenih praks, a z močnim potencialom, da pusti trajne sledi, tako v tleh, kot na vrtovih, v skupnostih in miselnosti ljudi.
Kaj permakultura sploh je?
Večina jo pozna kot način pridelave hrane, a permakultura je bistveno več kot vrtnarjenje brez škropiv. Gre za način razmišljanja, načrtovanja in delovanja, ki posnema naravne procese.
Pomeni ustvarjanje takšnih bivanjskih in gospodarskih sistemov, ki dolgoročno ne izčrpavajo okolja, temveč ga obnavljajo. Izhaja iz dveh angleških besed – permanent in agriculture oziroma culture. Torej: trajno kmetijstvo, pa tudi trajna kultura bivanja.
V praksi to pomeni gradnjo hiš, ki porabijo zelo malo energije, sajenje rastlin, ki se med seboj podpirajo, zbiranje deževnice, kompostiranje kuhinjskih ostankov, skrb za zdravo zemljo in lokalne skupnosti. Permakultura pa ni omejena le na podeželje, saj njen duh se širi v mesta, na šolske vrtove, skupnostne površine in strehe blokov.
Tri temeljne ideje
Če bi permakulturo skušali stisniti v tri preproste točke, bi te bile:
- skrb za zemljo,
- skrb za ljudi,
- pravična delitev virov.
Gre za preplet etike in ekologije. Zemlja je tista, ki nas hrani. Ljudje smo tisti, ki moramo skrbeti drug za drugega. In če kaj ostane, naj koristi širši skupnosti, ne posamezniku.
Kako se permakultura kaže na terenu?
Poglejmo konkreten primer. Na robu mesta nekdo namesto angleške trate posadi mešanico užitnih rastlin. Med zelenjavo pusti nekaj prostora za rože, ki privabljajo čebele. Ob robu stoji kompostnik, kjer končajo kuhinjski ostanki.
Deževnica s strehe teče v velik sod, iz katerega nato zaliva vrt. Nič posebnega? A ravno v tej preprostosti je moč, saj ne gre za zaprt sistem, ki nekaj troši, ampak sistem, ki vrača.
In kaj ima permakultura skupnega z zeleno energijo?
Veliko. Tam, kjer permakultura zaživi, rastejo tudi ideje o energetski neodvisnosti, o manjših sistemih, ki proizvajajo energijo lokalno – s soncem, vetrom ali biomaso. Tudi energija, ki jo pridelamo znotraj takšnega sistema, je smiselna, ker je poraba premišljena. Ne gre za gigavate in spektakularne številke, ampak za to, da lahko zjutraj skuhamo čaj z energijo, ki smo jo včeraj shranili iz sonca. In da ob tem ne obremenimo prihodnjih generacij.
Ali je permakultura rešitev za vse?
Ne. A je del sestavljanke. Nudi orodja in znanje, s katerim si lahko pomagamo pri prehodu v bolj trajnostno družbo. Ne ponuja hitrih rešitev, temveč postopno spreminja način razmišljanja. Namesto da se borimo proti naravi, jo poskušamo razumeti.
