Vseeno pa je za mnoge ostaja nejasno, kaj pravzaprav pomeni in kako se meri. Gre za količino toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida (CO₂), ki jo povzročijo posameznik, organizacija, izdelek ali dejavnost, ta pa neposredno vpliva na segrevanje planeta in spreminjanje podnebja.
Kaj vse vključuje ogljični odtis?
Ogljični odtis ni zgolj seštevek izpustov CO₂. Meri se v enotah CO₂ ekvivalenta (CO₂e), kar pomeni, da vključuje tudi druge toplogredne pline, kot so metan (CH₄) in dušikov oksid (N₂O), ki imajo različne segrevalne učinke. Pomembno je, da se pri izračunu upoštevajo vse faze življenjskega cikla izdelka ali storitve, vse od pridobivanja surovin, proizvodnje, transporta, uporabe pa do odlaganja.
Merjenje in nadzor ogljičnega odtisa
Natančno merjenje ogljičnega odtisa je zahtevno, a nujno za učinkovito ukrepanje. Različna orodja in metode, kot so standardi GHG Protocol in ISO 14064, omogočajo organizacijam in podjetjem, da ocenijo svoje emisije in načrtujejo strategije za njihovo zmanjšanje.
V Sloveniji se podjetja vse bolj zavedajo pomena tega procesa, saj je vključevanje okoljske odgovornosti postalo tudi konkurenčna prednost. Vlada pa spodbuja razvoj politik, ki podpirajo zeleni prehod in investicije v nizkoogljične tehnologije.
Vloga zelene energije pri zmanjševanju ogljičnega odtisa
Energija je osrednji vir izpustov toplogrednih plinov, saj sta proizvodnja elektrike in toplote še vedno v veliki meri odvisna od fosilnih goriv, prehod na obnovljive vire, kot so sončna, vetrna, hidro in geotermalna energija, pa je zato ključnega pomena.
Z zamenjavo premoga, nafte in zemeljskega plina z zeleno energijo lahko bistveno zmanjšamo ogljični odtis tako posameznikov kot gospodarstva.
