Mikroplastika ni več skrivnost ali tema, ki bi zanimala le znanstvenike. V zadnjih letih se je pojavila v ospredju okoljske problematike, saj jo najdemo praktično povsod – v zraku, vodi, tleh in celo v naši hrani.
Gre za drobne delce plastike, ki merijo manj kot pet milimetrov, njihova prisotnost pa odpira številna vprašanja o vplivih na okolje, zdravje ljudi in trajnost.
Kako nastane mikroplastika?
Mikroplastika nastaja na dva glavna načina. Prva vrsta so primarni delci, ki jih proizvajajo industrije neposredno za uporabo v izdelkih, kot so kozmetika (npr. pilingi), čistilna sredstva, pa tudi v industriji tekstila, kjer mikrovlakna iz sintetičnih oblačil ob pranju končajo v odpadnih vodah.
Druga, veliko bolj razširjena oblika pa so sekundarni delci, ki nastanejo z razpadanjem večjih plastičnih kosov – embalaže, vrečk, ribiških mrež in drugih predmetov. Izpostavljenost sončni svetlobi, mehanski vplivi in kemični procesi počasi drobijo plastiko na vedno manjše delce.
Kje se mikroplastika nahaja?
Mikroplastika je prisotna v skoraj vseh okoljskih komponentah. V oceanih jo najdemo v planktonu, ribah in morski vodi, kjer moti ekosisteme in vnaša toksine v prehranske verige. V tleh jo prenašajo gnojila, odpadki in razpadanje plastičnih materialov, kar vpliva na mikroorganizme in plodnost tal.
Še zaskrbljujoče pa je odkritje mikroplastike v pitni vodi in zraku, kar pomeni, da smo z njo v stiku vsak dan. Raziskave so pokazale, da delci mikroplastike lahko pridejo tudi v človeško telo, vendar dolgoročni učinki še niso povsem jasni.
Vplivi na zdravje in okolje
Mikroplastika ni inertna snov. Površine delcev lahko nase vežejo škodljive kemikalije in težke kovine. Ko te delce zaužijemo ali vdihnemo, obstaja nevarnost vnetnih reakcij in celo prehoda teh snovi v krvni obtok. Nekateri znanstveniki opozarjajo, da lahko mikroplastika prispeva k težavam z imunskim sistemom, hormonskemu neravnovesju in celo kroničnim boleznim.
Okoljsko mikroplastika moti življenje organizmov, ki jih zaužijejo, zmanjšuje biotsko raznovrstnost in vpliva na delovanje ekosistemov. S tem pa se sproži krog, ki neposredno ali posredno vpliva tudi na človeka.
Kaj lahko storimo?
Zmanjševanje mikroplastike zahteva ukrepe na več nivojih. Pri industriji je nujna omejitev uporabe mikrodelcev v proizvodih, boljša predelava odpadnih voda in razvoj biorazgradljivih materialov. Potrošniki lahko prispevajo z odgovornim nakupovanjem, recikliranjem in zmanjševanjem uporabe plastike za enkratno uporabo.
Pomembno je tudi ozaveščanje in spremljanje onesnaženosti, da lahko oblasti sprejmejo učinkovite ukrepe. Slovenija se v tem kontekstu že vključuje v evropske raziskovalne projekte in izvaja politike za varovanje okolja.
