»Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija bo leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja,« se glasijo sklepi vladne seje, ki je potekala na svetovni dan Zemlje. Med zaveze sodijo tudi učinkovito ravnanje z energijo in naravnimi viri, pri čemer si bo država kljub boju proti podnebnim spremembam prizadevala ostajati konkurenčna ter slediti principom krožnega gospodarstva.

»Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb.«

»Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja,« so še dodali.

Naslednjih 30 let za podnebno nevtralnost

Kaj konkretno vse to pomeni? Ključna zaveza je, da bomo do leta 2050 skušali zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 90 – odstotkov glede na leto 2005, ob tem pa bomo pospeševali prehod na obnovljive vire energije, opuščali rabo fosilnih goriv ter po potrebi vlagali v različne sektorje, vse z namenom, da tudi gospodarstvo usmerimo v energetsko učinkovito ter okolju prijazno prihodnost.

»Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja),« še pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor, pri tem pa je Vlada Republike Slovenije na omenjeni seji podprla tudi novo podnebno strategijo Evropske unije:

Več o Resoluciji lahko preberete na naslednji povezavi, prav tako pa lahko v posebnem sporočilu javnosti najdete tudi dosedanje uspehe in podatke o ukrepih, s katerimi se Slovenija že bori proti posledicam podnebnih sprememb.

»Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za izboljšanje uporabnosti podatkov, posebej programa Copernicus, ki naj postane vodilna platforma tudi za lokalne podatke ter več naporov vloži v približanje podatkov končnim uporabnikom, in razvoj novih storitev, ki bodo omogočale načrtovanje ob upoštevanju negotovosti, hkratnih in zaporednih vplivov ter prelomnih točk v naravnih sistemih (kot je Digital Twin Earth). Posebej pomembna je za okrepitev izmenjave znanja, dobrih praks in rešitev, ki so razvite v okviru EU projektov nadgradnja platforme Climate-ADAPT.«

Osredotočeni na naše kmetijstvo in naše vode

Tako se bo Slovenija še naprej ravnala po načelih Evropske unije ter si skupaj prizadevala ublažiti posledice podnebnih sprememb, pri čemer se bo naša država še posebej osredotočala na prehransko varnost, varno hrano, trajnostne prehranske sisteme ter ostale aktivnosti, vezane na kmetijstvo: »Slovenija prav tako želi v okviru prilagoditvenih ukrepov posebej izpostaviti, da je treba okrepiti trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi za povečanje odpornosti ter zagotoviti celovit pristop do gozdov tudi v povezavi z novo strategijo EU za gozdove ter s tem prispevati k usklajenosti ciljev na ravni EU z vidika prilagajanja podnebnim spremembam,« dodatno pa bo pozornost posvečena tudi slovenskim vodnim ekosistemom.