Ta izraz je lahko sprva nenavaden in nenavaden, saj nas je današnja kultura naučila, da je več vedno bolje – več proizvodnje, več potrošnje, več denarja. »Degrowth« ponuja radikalno, a hkrati nujno rešitev za prihodnost, kjer rast ni edini pokazatelj uspeha ...

Kaj je degrowth?

»Degrowth« ni preprosto zmanjšanje proizvodnje in potrošnje na vsakem področju, ampak gre za globoko preobrazbo gospodarstva, ki se osredotoča na zmanjšanje ekološkega odtisa, socialno pravičnost in trajnostno ravnovesje.

Koncept izhaja iz ideje, da ne moremo neskončno rasti na končno planeti, katere viri so omejeni. Namesto da bi nenehno povečavali gospodarsko rast, degrowth spodbuja zmanjšanje porabe naravnih virov, manjše onesnaževanje, zmanjšanje emisij in ponovno osredotočanje na kvaliteto življenja, ne na kvantiteto.

Degrowth pomeni preobrazbo vrednot

Degrowth ne pomeni zgolj zmanjšanja proizvodnje ali zmanjšanja BDP (bruto domačega proizvoda) v tradicionalnem smislu, temveč gre za prehod v gospodarstvo, ki temelji na drugačnih vrednotah.

To pomeni, da namesto zgolj povečevanja proizvodnje in potrošnje začnemo vlagati v tisto, kar je zares pomembno za ljudi in naravo: izobraževanje, zdravje, trajnostna mobilnost, lokalna proizvodnja, ekološka kmetija in socialno vključevanje.

Na primer, v svetu degrowtha bi se lahko premaknili k bolj trajnostnemu oblikovanju mest, kjer bi bili energetska učinkovitost, javni prevoz in dostop do zelenih površin prioriteta. Prav tako bi podprli kmetijstvo, ki spoštuje ekološke prakse, spodbuja lokalno proizvodnjo hrane in zmanjšuje odvisnost od industrijske hrane. Namesto vedno večjih trgov in potrošnje bi gradili skupnosti, kjer bi bile solidarnost, delitev virov in pravičnost na prvem mestu.

Zmanjšanje rasti in podnebne spremembe

Ena izmed glavnih povezav med degrowth in trajnostjo je seveda podnebna kriza. Trenutno gospodarstvo temelji na modelu, ki je izjemno potrošniško naravnan – več porabe pomeni več dobička in večja rast, kar pa ima resne okoljske posledice.

Če se gospodarska rast nadaljuje brez upoštevanja omejenosti naravnih virov, se bodo posledice za okolje še poslabšale, saj bo rast s seboj prinesla več emisij, več onesnaževanja in hitrejše izčrpavanje naravnih virov.

Prehod na model degrowth pomeni, da postavimo na prvo mesto dolgoročno vzdržnost planeta. To vključuje zmanjšanje ogljičnega odtisa, ponovno oceno vrednosti obnovljivih virov in odpravo škodljivih subvencij za fosilna goriva, obenem pa spodbujanje rešitev, kot so trajnostni transportni sistemi, energetska učinkovitost in ekološki kmetijski sistemi.

Degrowth v praksi

V praksi se degrowth pogosto osredotoča na zmanjšanje individualnega in kolektivnega odtisa. To vključuje spremembe v načinu, kako porabljamo vire, kako oblikujemo mesta, kako načrtujemo mobilnost in kako organiziramo industrijske procese.

Nekateri primeri že obstajajo: od povečanja uporabe koles, trajnostnega turizma in lokalnega prevoza do razvoja novih poslovnih modelov, ki temeljijo na izmenjavi virov in sodelovalnih ekonomijah.

Eden izmed pomembnih pristopov je »spreminjanje vrednot« – ljudi je treba ozavestiti, da je rast za rastjo iluzija. V svetu degrowtha ne bi bilo več prevladujočega narativa, da je večja potrošnja znak uspeha, temveč bi ljudje začeli razumeti, da je kakovost življenja odvisna od tega, kako živimo v sožitju z naravo in drug z drugim.