Predstavljajte si Zemljo čez milijon let. Kaj bi arheologi prihodnosti našli v geoloških plasteh, ki označujejo naš čas? Mikroplastiko, betonske strukture, radioaktivne sledi jedrskih poskusov, nenadne spremembe v kemijski sestavi oceanov? Znanstveniki že več desetletij razpravljajo o tem, ali smo ljudje s svojim vplivom na planet res vstopili v novo geološko obdobje – antropocen.
Ta izraz, ki združuje grški besedi anthropos (človek) in kainos (novo), je leta 2000 populariziral nizozemski meteorolog in kemičar Paul Crutzen. Po njegovem mnenju človek ni več le prebivalec planeta, temveč ključna geološka sila, ki oblikuje njegov prihodnji videz.
Od kdaj traja antropocen?
Nekateri menijo, da se je antropocen začel z industrializacijo v 18. stoletju, ko so se koncentracije ogljikovega dioksida zaradi uporabe fosilnih goriv začele skokovito povečevati. Drugi ga umeščajo v sredino 20. stoletja, ko so jedrski poskusi pustili merljive radioaktivne sledi po vsem svetu. Nekateri pa gredo še dlje v preteklost in trdijo, da je človek začel močno spreminjati okolje že z razvojem poljedelstva pred več kot 10.000 leti.
Če začetek ostaja vprašanje, pa so posledice nesporne. Podnebne spremembe, izumiranje vrst, zakisanje oceanov, izginjanje gozdov in kopičenje umetnih materialov – vse to so sledovi, ki jih bomo zapustili prihodnjim generacijam (in prihodnjim geološkim plastem).
Smo obsojeni na propad ali lahko prepišemo prihodnost?
Čeprav antropocen nakazuje na neizogibne spremembe, še ne pomeni, da smo obsojeni na katastrofo. Nekateri znanstveniki predlagajo, da bi morali priznati svojo odgovornost in razglasiti »trajnostni antropocen«, ki mora predstavljati obdobje, v katerem ljudje zavestno spreminjamo svoj način življenja ter si prizadevamo, da bi zmanjšali škodo.
Bo antropocen opomin ali prelomnica?
