Zürich je zaton uporabe zemeljskega plina napovedal že pred desetletjem, v luči energetske krize pa so dejanski izklop omrežja malce pospešili. Se bodo njihovi načrti izšli?

Vojna v Ukrajini skupaj z energetsko krizo je precej pospešila zavezo največjega švicarskega mesta, ki se je že pred več kot desetimi leti odločilo, da v luči podnebnih sprememb ter trajnostne prihodnosti nekoč povsem ukine uporabo zemeljskega plina. Ta dan je blizu, saj je Zürich napovedal, da bodo kmalu zaprli omrežje zemeljskega plina v več delih mesta.

V züriškem komunalnem podjetju so tako povedali: »Omrežja za ogrevanje na daljavo, ki uporabljajo obnovljivo ali podnebno nevtralno energijo, imajo prednost pred plinskim omrežjem, ki se večinoma napaja s fosilnim zemeljskim plinom,« ter dodali, da se bodo omrežja najprej zaprla na območjih, kjer že obstajajo dobre in učinkovite alternative. Te se uporabljajo že nekaj let, prebivalci pa so z njimi zelo zadovoljni, zato izklop omrežja zemeljskega plina zanje ne bo predstavljal drastične spremembe.

Prebivalci Švice zahtevajo alternativo

Odločitev o zatonu zemeljskega plina kot energetskega vira je pred desetimi leti, ko je bila napovedana, doživela precej neodobravanja in nejevere, toda več kot desetletje kasneje je videti, da je Zürichu uspelo najti ustrezne alternative, s katerimi dejanski izklop ne bo boleč, namesto neodobravanja pa odločitev trenutno v luči energetske krize in odvisnosti številnih drugih držav od plina uživa močno podporo.

Trenutno je kar 47 odstotkov švicarskega zemeljskega plina uvoženega iz Rusije, švicarski prebivalci pa temu ostro nasprotujejo ter zahtevajo bolj zelene alternative.

Omrežja zemeljskega plina bi se naj v Zürichu v celoti zaprla do leta 2024, glede na proteste v Bernu, na katerih so prebivalci zahtevali konec vojne v Ukrajini ter manjšo odvisnost Švice od ruskih fosilnih goriv pa lahko pričakujemo, da bodo na podoben način kmalu postopala tudi druga švicarska mesta. Priljubljena želja Slovencev je biti »druga Švica«, jim bomo poskušali slediti tudi v okoljskih prizadevanjih?

Vir: Euronews