Do leta 2050 namerava Evropska unija razvoju in široki uporabi jedrske energije nameniti kar 500 milijard evrov. Bo prihodnost jedrska?

Debata o jedrski energiji ne poteka le v Sloveniji, saj tak način proizvodnje energije, ki kljub nekaterim pomislekom in morebitnim tveganjem ostaja eden od bolj zelenih, spodbuja tudi sama Evropska unija. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je namreč nedavno pojasnil da bodo v tekočem desetletju evropske jedrske elektrarne potrebovale približno 50 milijonov naložb, posodabljanje in gradnja objektov nove generacije v prihodnjih desetletjih pa še dodatnih 500 milijard, kar znaša približno 20 milijard evrov letno za jedrsko energijo, ob tem pa je Breton še dodal, da je integracija jedrske energije v evropsko zeleno strategijo ključnega pomena.

Majhnega ogljičnega odtisa nukleark ne moremo zanikati …

Kot je povedal Breton, se namreč povpraševanje po zelenih virih energije povečuje, vse večja pa je tudi sama potreba po električni energiji, za dosego ogljično nevtralne proizvodnje pa sta v tem primeru lahko ključni prav jedrska energija in energija, proizvedena s pomočjo obnovljivih virov. Že sedaj lahko na ravni Evropske unije govorimo o kar 26 % električne energije, ki je že ustvarjena v jedrskih elektrarnah, do leta 2050 pa bo njen delež prav tako signifikanten, saj jo EU predlaga kot začasno alternativo fosilnim gorivom.

Evropska komisija je zato članicam Evropske unije predlagala, da o vključitvi jedrske načrte v svoje plane razmišljajo tudi same, glasovanje o evropskem krovnem dokumentu na to temu pa je v Evropskem parlamentu potekalo ves januar.

Jedrsko energijo podpira približno polovica članic

Jedrski razvoj trenutno sledi trem smerem, ki se vsaka po svoje skušajo soočati z največjimi težavami in tveganji proizvodnje jedrske energije, povezanimi z možnostjo nesreč in predvsem skladiščenja jedrskih odpadkov, kar sta tudi glavna pomisleka številnih članic Evropske unije. Proti predlogu dokumenta o financiranju in jedrski strategiji EU sta se namreč na pogovorih izrekli predvsem Avstrija in Nemčija, ki pod vprašaj postavljata varnost jedrskih reaktorjev, po drugi strani pa zagovorniki jedrske energije oporekajo, češ da bo sodobna znanost prej ali slej našla rešitve za številne dvome.

Trenutno se tako k vključitvi jedrske energije v svoje načrte nagiba približno polovica od 27 držav, komisar Thierry Breton pa je poudaril, da je vsaka članica v svoji odločitvi suverena, ključno je le, da vse sledijo skupnemu evropskemu cilju, ki pa je doseganje brezogljičnosti do leta 2050.

Vir: Balkan Green Energy News