Evropska unija se močno zaveda problematike upadanja biotske raznovrstnosti, ki mora biti v času okoljskih sprememb naša prioriteta, prav zato pa je pripravila posebno strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Toda zalomi se pri implementaciji ukrepov strategije, ki pa jih države članice posvajajo povsem po svoje, skupno pa jim je, da večina biotske raznovrstnosti ne dojema kot alarmantnega problema. Kot poročajo v Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije je problematično tudi, da so razpoložljiva sredstva za posamezne članice glede na cilje EU premajhna.

Preberi poročilo o ovirah financiranja za naravo v EU

Nedavno se je tako odvilo posebno srečanje, v okviru katerega so strokovnjaki preučevali razloge za (pre)počasno doseganje ciljev zaščite biotske raznovrstnosti, po dogodku pa je nastalo tudi posebno poročilo, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Katere so torej glavne ovire?

Poročilo Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU? Izpostavlja naslednje ključne razloge:

  • splošno pomanjkanje znanja in ozaveščenosti med zainteresiranimi stranmi o tem, kaj zajema pojem biotske raznovrstnosti – ter posledično pomanjkanje znanja in ozaveščenosti glede potrebe po vlaganju v biotsko raznovrstnost. Zato še vedno ni splošno znano, da je financiranje biotske raznovrstnosti nujno potrebno, tisti, ki morajo pri tem sodelovati, pa ne razumejo vedno, kakšne vrste naložb so potrebne;
  • pomanjkljivo sodelovanje med akterji, ki je bilo prav tako večkrat navedeno kot ponavljajoča se težava, saj sektorji in ministrstva biotske raznovrstnosti ne obravnavajo celostno. To pomanjkanje sodelovanja in usklajevanja med sektorji je opazno tako pri upravljanju kot tudi pri izvajanju;
  • težave s pridobivanjem sredstev, kar so poudarile organizacije, saj so zaradi birokratskih zahtev prijave in pogoji poročanja pogosto preveč zahtevni. To težavo še dodatno poslabšuje mišljenje, da odgovornost za ohranjanje narave nosi predvsem nevladni sektor, čeprav se ta sooča z gospodarskimi in kadrovskimi težavami
  • ter, nazadnje, preveliko centralizacijo institucij, ki so odgovorne za upravljanje in izvajanje projektov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, kar povzroča posebno mero težav, ki se še povečujejo, saj v takih institucijah nenehno primanjkuje zmogljivosti. Posledično te institucije ne morejo v celoti porabiti sredstev, ki so jim bila dodeljena. To je bilo pripisano upravnim oviram.

PREBERITE ŠE: Podvodna garaža za kolesa? Da, imajo jo v Amsterdamu!

Vir: DOPPS, Poročilo