Natančno spremljanje temperaturnih sprememb po vsem svetu omogoča znanstvenikom, oblikovalcem politik in javnim organizacijam, da spremljajo podnebne spremembe in ocenjujejo njihovo stopnjo.

Copernicusova služba za podnebne spremembe (C3S) ponuja preverjene globalne temperaturne podatke, ki so dostopni vsem. Ti podatki so ključni za razumevanje podnebnih sprememb in za oceno napredka pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje na največ 2 °C nad predindustrijsko ravnjo, s prizadevanji za omejitev dviga na 1,5 °C.

Kako merimo temperaturo in kaj merimo?

Merjenje temperature se izvaja na različnih globinah oceanov, na površju zemlje in v različnih plasteh atmosfere, vse do stratosfere. Pri spremljanju podnebja je osrednjega pomena temperatura zraka na površini, pogosto imenovana temperatura na višini dveh metrov, saj je izmerjena na višini, ki ni pod neposrednim vplivom tal.

Poleg tega so pomembne tudi temperature površine oceanov (SST), temperature površine ledu in temperature vode v jezerih. Te meritve so bistvene za spremljanje podnebnih sprememb, saj so lahko temperature tal znatno višje ali nižje od temperatur zraka na površju.

V mestnih območjih, kjer materiali, kot so asfalt, beton in umetna trava, absorbirajo več toplote kot naravne površine, nastaja t.i. pojav "urbanega toplotnega otoka", kjer so temperature v mestih precej višje kot v okoliških podeželskih območjih.

Metode merjenja temperature

Podatki o temperaturi se zbirajo na različne načine, vključno z in situ meritvami na vremenskih postajah, ladjah ali bojah. Čeprav so ti podatki omejeni na določena območja, lahko sateliti teoretično izmerijo temperaturo katerekoli površine kadarkoli.

Sateliti sicer ne merijo temperature neposredno, ampak zbirajo podatke o sevanju na različnih valovnih dolžinah, kot je infrardeča svetloba. Ti podatki se nato obdelajo, da se izločijo motnje, kot so oblaki, in izračuna temperatura površja. Takšna analiza je zahtevna, saj uporabniki uporabljajo različne metode, kar lahko privede do razlik v podatkih.

In situ meritve temperature so na voljo že približno 150 do 200 let, vendar se razpoložljivost podatkov razlikuje glede na regijo. Za nekatere dele sveta so podatki na voljo le nekaj desetletij, za druge pa so na voljo dlje časa, vendar so geografsko redkeje pokriti.

V teh primerih so lahko koristni zgodovinski zapisi, kot so pisma ali dnevniki, ki beležijo vremenske razmere. Za proučevanje starejših podnebnih razmer se uporabljajo tako imenovani proxy podatki, kot so drevesni letnici, ledeni vrtini in sedimenti iz jezer in morij, ki razkrivajo podnebje Zemlje v preteklosti.

Za razumevanje podnebnih sprememb in vremenskih ekstremov so nujni popolni in enakomerno razporejeni podatki v času in prostoru. Tudi satelitski podatki ne ponujajo popolne slike po vsem svetu v kateremkoli trenutku. Zato so ponovne analize podatkov izjemno koristne, saj združujejo opazovalne podatke z računalniškimi modeli za ustvarjanje globalno popolnih in doslednih podatkovnih nizov, ki jih nekateri imenujejo "zemljevidi brez vrzeli".

Kaj ponuja C3S?

C3S ponuja širok nabor temperaturnih podatkov, vključno z in situ meritvami, satelitskimi podatki in ponovnimi analizami, ter sorodne podatkovne nize, kot so indeksi toplotnega udobja, ki ocenjujejo toplotno obremenitev in nelagodje ljudi. Vsi ti podatki so prosto dostopni prek trgovine s podnebnimi podatki (Climate Data Store).

Za boljši vpogled v dolgoročne spremembe temperatur C3S ponuja podnebne kazalnike, ki prikazujejo razvoj ključnih spremenljivk, potrebnih za oceno globalnih in regionalnih podnebnih trendov.

Letni povzetki temperaturnih sprememb so predstavljeni v Globalnih podnebnih poudarkih in Evropskem stanju podnebja, ki vključuje tudi informacije o toplotnem stresu in ekstremnih vremenskih pojavih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi.

Poročilo za leto 2023 poudarja, da je bilo to leto drugo najtoplejše leto v Evropi doslej, s povprečjem, ki je bilo za 1,02–1,12 °C višje od dolgoletnega povprečja. Tri najtoplejša leta v Evropi so bila zabeležena po letu 2020.

C3S redno objavlja tudi mesečni podnebni bilten, ki med drugim izpostavlja temperaturne spremembe na površju in s tem omogoča reden vpogled v napredovanje podnebnih sprememb.

Vir: Climate Copernicus