Vlada sprejema neambiciozni energetski in podnebni načrt, ki bo dvignil ceno elektriko, potniški promet bo še vedno temeljil na osebnem avtomobilskem prevozu. Ključne odločitve prelagamo v prihodnost, o NEK do konca desetletja.

Včeraj se je se zaključila javna obravnava osnutka celovitega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo. V mesecu dni so se zvrstile številne kritike na račun načrta, ki zajema obdobje 10 let. Do konca meseca naj bi vlada potrdila načrt, ki bo prvi strateški dokument v energetiki po 16 letih.

Zaradi težav pri umeščanju v prostor brez hidroelektrarn na srednji Savi

NEPN na področju hidroenergije v desetih letih ne pričakuje večjega napredka, predvsem zaradi težav pri umeščanju v prostor na srednji Savi. Tam bi hidroelektrarne lahko v načrt umestili ob prvi novelaciji načrta, leta 2023, vendar pa bo pred tem nujno spremeniti okoljsko zakonodajo.

Kot piše Janja Zalar za STA, prav pomanjkanje ambicij na področju hidroenergije in obnovljivih virov energije je ena glasnejših kritik načrta. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so razočarani in menijo, da bo načrt negativno vplival na stopnjo samooskrbe z električno energijo, konkurenčno sposobnost podjetji, ki razpolagajo s koncesijami za energetsko izrabo vodnih virov, kot tudi na stroko in beg znanja ter izkušenj s tega področja. Prepričani so, da so načrtovane rasti proizvodnje električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, kot to predvideva načrt, povsem nerealne.

Do leta 2030 bi samo za 36 odstotkov zmanjšali emisijo toplogrednih plinov

Nuklearna energija v načrtu NEPN ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna), dodan je sosežig odpakov.

Slovenija bo do leta 2030 glede na leto 2005 za 36 odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Mladi menijo, da bi ta cilj morali postaviti vsaj pri 60 odstotkih.

Veliko pripomb na osnutek načrta gre v smeri, da je načrt premalo ambiciozen, kar so poudarili tudi Mladi za podnebno pravičnost. Medtem ko načrt predvideva, da bo Slovenija do leta 2030 glede na leto 2005 za 36 odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov, pa mladi menijo, da bi ta cilj morali postaviti vsaj pri 60 odstotkih.

Potniški promet še vedno temelji na osebnem avtomobilskem prevozu

Po mnenju strokovne javnosti so neambiciozni cilji tudi na področju prometa in kmetijstva. Direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin je opozoril, da potniški promet temelji na osebnem avtomobilskem prevozu in že dolgo ni bil deležen prave spodbude, medtem ko po drugi strani raje od tega govorimo o širjenju cest.

Direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin je opozoril, da potniški promet temelji na osebnem avtomobilskem prevozu in že dolgo ni bil deležen prave spodbude, medtem ko po drugi strani raje od tega govorimo o širjenju cest.

Kmetijstvo je v Sloveniji odgovorno za okrog 10 odstotkov toplogrednih plinov, večino pa prispeva živinoreja. “V načrtu je, da naj bi se ti do leta 2030 zmanjšali za en odstotek,” je pojasnila Bojana Bajželj z oddelka za inženirstvo Univerze v Cambridgeu, ki je opozorila, da so v primerljivih državah predvideli, da bi lahko emisije zmanjšali za nekje od 15 do 20 odstotkov.

Cena elektrike bo višja, ne bomo dosegli ciljni odstotek obnovljivih virov

Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije so cilji nerealni in nedosegljivi z odrekanjem hidroelektrarnam. Cena elektrike bo, če bomo sledili načrtu, višja, kar bo ogrozilo energetsko intenzivno industrijo in povečalo energetsko revščino. Skrbi jih predvsem, kako naj bi energetsko intenzivna industrija, ki že sedaj uporablja najnaprednejšo tehnologijo, uspela doseči zastavljene prihranke pri porabi.

Medtem ko najnovejša različica načrta predvideva, da bo delež obnovljivih virov energije v celotni porabi do leta 2030 dosegel 27 odstotkov, imamo že letos težave, ker ne bomo dosegli ciljnih 25 odstotkov, zaradi česar naj bi plačali okrog 35 milijonov evrov kazni.

Država je imela po njihovi oceni dovolj časa, da pripravi realen dokument. Medtem ko najnovejša različica načrta predvideva, da bo delež obnovljivih virov energije v celotni porabi do leta 2030 dosegel 27 odstotkov, imamo že letos težave, ker ne bomo dosegli ciljnih 25 odstotkov, zaradi česar naj bi plačali okrog 35 milijonov evrov kazni.

Zastavljeni cilj bi sicer lahko dosegli, vendar ob drugačni kombinaciji energetskih virov, kot jih predvideva NEPN. To bi bilo izvedljivo, če bi vanj vključili hidropotencial, jedrsko energijo, fotovoltaiko in veter ter nove tehnologije, kot je sintetični plin.

Da je panika pretirana, medtem miri Andrej Gnezda iz Umanotere. Do leta 2050 bi morali po njegovem razogljičiti vse industrijske sektorje. “NEPN je še razmeroma sramežljiv in se opira na neke klasične ukrepe zmanjšanja porabe energije,” je bil kritičen.

Ključne odločitve prestavljajo v prihodnja leta, o drugem bloku NEK do 2027

Vsaj deloma so zadovoljni v Energetski zbornici Slovenije, kjer pozdravljajo namero, da se načrt sprejme kljub padcu vlade. Želijo si, da bo v Sloveniji mogoče najti kompromis med različnimi pogledi in začrtati podnebno nevtralno oz. nizkoogljično energetsko pot Slovenije za nadaljnja desetletja. Ob tem pa imajo številne pomisleke glede zapisanega v načrtu, za katere upajo, da bodo naslovljeni v prihodnje.

Kot so napisali v načrtu, naj bi politika odločitev o drugem bloku jedrske energije sprejela do leta 2027.

Glede na to, da se zapleta že pri pripravi energetskega načrta, je še več kritik in nasprotovanj pričakovati pri pripravi dolgoročnejšega načrta, saj bo pripravi načrta sledil energetski koncept, ki bo moral odgovoriti tudi na vprašanje, ali bomo zgradili drugi bloka Neka. Generalni direktor Gen energije Martin Novšak pričakuje, da bo politika kmalu oblikovala mnenje o tem, čeprav je Nek po njegovih besedah še 40 let zmožen varno in zanesljivo proizvajati elektriko, kar je 20 let od sedaj predvidene življenjske dobe.

Kot so napisali v načrtu, naj bi politika odločitev o drugem bloku jedrske energije sprejela do leta 2027.

STA