Gre za pomemben mejnik v zgodovini slovenskega spremljanja vremena in podnebja, saj bo prenovljeni observatorij omogočil še natančnejše spremljanje podnebnih sprememb v visokogorju – tam, kjer so njihove posledice pogosto najbolj očitne.

Obnova z mislijo na naravo in prihodnost

Objekt, postavljen že pred 71 leti, je do danes ohranil svojo pomembno vlogo v meteorološki znanosti. V sklopu projekta SOVIR – Sistem opozarjanja na vremenske izredne razmere, ga Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvom za obrambo celovito prenavlja. Pri tem ohranjajo kamniti spodnji del stavbe, medtem ko bodo leseni zgornji del nadomestili z bolj funkcionalno in potresno varno konstrukcijo. Velik poudarek je tudi na uporabi recikliranih materialov in energetski učinkovitosti.

[[image_1_ge_707]]

Slovenska vojska bo pri prenovi sodelovala s helikopterskimi prevozi, kar bo zmanjšalo vpliv gradnje na občutljivo gorsko okolje. Tako bo obnova potekala z minimalnim vplivom na naravo – tako med gradnjo kot kasneje ob uporabi objekta.

Ključno oporišče za meteorologe

Kredarica je eno redkih mest v Evropi, kjer so neprekinjene meteorološke meritve potekale več kot 70 let, natančneje od avgusta 1954. Ker se okolje observatorija v tem času skoraj ni spreminjalo, meritve tvorijo dragocen in homogen niz podatkov, ki ponuja jasen vpogled v podnebne spremembe – brez vpliva urbanizacije ali drugih človekovih dejavnosti.

[[image_2_ge_707]]

Meteorološki opazovalci so na Kredarici prisotni vsak dan, 24 ur na dan, v vseh vremenskih razmerah. S prenovo bodo dobili sodobne in varne bivalne pogoje, kar bo pomembno vplivalo na njihovo varnost in delovne pogoje v ekstremnih zimskih razmerah.

Ne samo vremenske meritve

Prenovljeni observatorij bo poleg vremenskih opazovanj omogočal tudi nove meritve toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida (CO₂) in metana (CH₄). Ti plini so ključni kazalniki človekovega vpliva na podnebje. Zaradi odmaknjenosti in nadmorske višine je Kredarica idealna lokacija za takšne meritve, saj je tam ozračje manj obremenjeno z lokalnimi izpusti.

Slovenija se bo z vključitvijo v mednarodno opazovalno mrežo ICOS (Integrated Carbon Observation System) pridružila državam, ki redno spremljajo dolgoročne trende izpustov toplogrednih plinov. Ti podatki bodo ključni pri presoji, ali naši ukrepi za zmanjšanje emisij dejansko učinkujejo.

Partnerstvo za varnejšo prihodnost

Prenova observatorija je le del širšega sodelovanja med ARSO in Upravo RS za zaščito in reševanje. Sklenjeni sporazum in operativni protokoli, med drugim za primer potresov, določajo jasna pravila izmenjave podatkov in usposabljanja osebja v primeru naravnih nesreč.

S tem se krepi sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja na vremenske ter druge izredne razmere – kar je v času vse pogostejših vremenskih ekstremov ključnega pomena za zaščito prebivalstva.

[[image_3_ge_707]]

Projekt SOVIR

Celoten projekt SOVIR, ki vključuje tudi nadgradnjo merilne mreže na vodotokih in radarskega centra Lisca, je vreden skoraj 29 milijonov evrov. Od tega več kot 21 milijonov evrov prispeva Evropska unija iz Kohezijskega sklada, preostanek pa prihaja iz državnih in podnebnih skladov.

S tem projektom bo Slovenija dobila sodobno infrastrukturo za opazovanje okolja, ki bo ključna pri prilagajanju na podnebne spremembe in varovanju naravnih virov.

Vir: MOPE