Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila poročilo, ki razkriva obseg onesnaženja s PFAS spojinami, znanimi po svoji izjemni obstojnosti.
Onesnaženje z 'večnimi kemikalijami' po Evropi
Po podatkih iz leta 2022 je na približno 1300 merilnih mestih v Evropi kar 59 % rečnih mest, 35 % jezerskih mest in 73 % prehodnih in obalnih voda preseglo mejne vrednosti za PFOS, eno izmed okoli 10.000 spojin iz skupine PFAS. Te 'večne kemikalije' so izjemno obstojne v okolju in lahko resno ogrozijo zdravje ljudi ter naravne ekosisteme.
Čeprav celoviti podatki o obsegu problema v Evropi še vedno manjkajo, EEA poudarja, da ugotovitve odražajo velik izziv pri doseganju ciljev evropske 'zero pollution' strategije za toksiko prosto okolje in dobrega kemijskega stanja v okviru Vodne direktive.
Potrebne so bolj natančne analize
Poročilo EEA izpostavlja potrebo po uporabi bolj občutljivih analitičnih metod ter razširitvi obsega preučevanih snovi in geografskega pokrivanja. To bi omogočilo boljše razumevanje širšega problema onesnaženja s PFAS.
Prav tako nove ugotovitve podpirajo predloge za spremembo Vodne direktive, s katerimi bi na seznam prednostnih snovi dodali več PFAS spojin, ter potrebo po pregledu mejnih vrednosti za PFAS v Direktivi o pitni vodi.
Evropska strategija vodne odpornosti
Četrt stoletja po uvedbi Vodne direktive so evropske vode še daleč od doseganja dobrega kemijskega stanja. Med letoma 2015 in 2021 je le 29 % evropskih voda izpolnjevalo te standarde.
Cilj strategije za vodno odpornost, prednostne iniciative nove Evropske komisije, je do leta 2027 doseči boljše stanje, z dolgoročno vizijo, da bi onesnaženje zraka, vode in tal do leta 2050 zmanjšali na raven, ki ne škoduje zdravju in naravnim ekosistemom.
Kaj so 'večne kemikalije'?
PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi) so skupina kemikalij, ki se uporabljajo v različnih industrijskih procesih in potrošniških izdelkih, kot so nepremočljiva oblačila, embalaža za hrano in gasilske pene. Zaradi izjemne obstojnosti se te spojine kopičijo v okolju in v človeškem telesu, pri čemer lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so motnje v hormonskem ravnovesju, oslabljena imunska funkcija ter povečano tveganje za raka.
Vir: Evropska okoljska agencija
