Najnovejši podatki kažejo, da je več kot 500.000 otrok v Evropi zaradi hrupa prometa slabših pri bralnih sposobnostih, približno 60.000 pa jih razvije vedenjske težave.

Hrup kot nevidni saboter otroškega učenja

EEA-jeva analiza, objavljena v okviru poročila „Vpliv okoljskega hrupa na bralne sposobnosti in vedenje otrok v Evropi“, razkriva alarmantne številke. Več kot 20 % Evropejcev je vsakodnevno izpostavljenih hrupu, ki presega mejne vrednosti za zdravje. Otroci, ki živijo ali se izobražujejo v bližini prometnih cest, železnic ali letališč, pogosteje dosegajo nižje rezultate pri branju in kažejo vedenjske motnje.

»Hrup ni le zvok v ozadju,« opozarja strokovnjak za zdravje okolja iz EEA. »Gre za kronični dejavnik stresa, ki vpliva na kognitivne sposobnosti otrok, njihovo koncentracijo in dolgoročno kakovost življenja.«

Kako hrup vpliva na otroke?

Raziskave kažejo, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroča manjšo sposobnost koncentracije in slabše bralne rezultate. Pri mlajših otrocih, ki so najbolj ranljivi za motnje v procesu učenja, lahko to povzroči trajne posledice na njihovo akademsko in poklicno prihodnost. Poleg tega je opaziti povečano agresivnost in vedenjske težave, kar še dodatno obremenjuje šole in družine.

Rešitve za tišji svet

Da bi omilili te posledice, EEA priporoča vrsto ukrepov za zmanjšanje hrupa. Med njimi so:

  • Nižje omejitve hitrosti in uporaba tišjih asfaltov ter pnevmatik.
  • Omejitve delovanja letal in vlakov v določenih urah.
  • Načrtovanje šolskih prostorov in otroških sob stran od prometnih cest.
  • Uporaba zvočne izolacije in oblikovanje krajine, ki zmanjšuje hrup.

Prizadevanja EU v okviru akcijskega načrta „Ničelno onesnaževanje“ ciljajo na zmanjšanje števila ljudi, ki jih moti prometni hrup, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2017. Kljub temu trenutne ocene kažejo, da tega cilja verjetno ne bomo dosegli.

»Gre za vprašanje prihodnosti naših otrok,« zaključuje poročilo: »Vsak decibel manj pomeni korak bližje k bolj zdravemu in mirnemu življenju za naslednje generacije.«

Vir: Evropska okoljska agencija