Kot odziv na pozive k razogljičenju, decentralizaciji proizvodnje električne energije ter obsežni elektrifikaciji različnih sektorjev je Slovenija nedavno napovedala poseben razvojni načrt za prihodnje desetletje, nad katerim bdi Agencija za energijo, projektu pa bo namenjenih kar 3,5 milijarde evrov.

Razvojni načrt se nanaša na obdobje med letoma 2023 in 2032, cilj pa je predvsem ustrezen odziv na povečano povpraševanje po električni energiji, so pojasnili v družbi SODO, ki je slovenski sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo.

Družba SODO je dokument pripravila v sodelovanju z vsemi petimi distribucijskimi podjetji v državi: Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska. Načrt je usklajen z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom – NEPN.

Sistem mora biti kos povečanemu povpraševanju in potrebam

Družba SODO je povedala, da bo vlagala predvsem v zamenjavo, razširitev in postavitev daljnovodov, izboljšanje opazovanja in upravljanja omrežja, nadaljnjo digitalizacijo sistema ter uvedbo in uporabo storitev prožnosti, ki jih bodo zagotavljali uporabniki sistema.

PREBERITE ŠE: Je 2023 leto za vzpon zelenega vodika?

V SODO so poudarili še, da država potrebuje strategijo, ki bo podrobneje opredelila načine za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev ter zagotovila zanesljivost oskrbe z energijo in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj se je namreč zaradi pritiska na sektor obnovljivih virov energije razkrilo številne slabosti v omrežju, predvsem njegovo nezadostno zmogljivost.

Kam bodo šla sredstva?

Večina sredstev, 72 % bo namenjena nizkonapetostnim in srednjenapetostnim omrežjem, 1,2 milijarde EUR nizkonapetostnemu omrežju, 12 % za 110 kV omrežje, 8 % pa za sekundarno opremo. Razvojni načrt predvideva povečanje deleža podzemnih srednjenapetostnih vodov z 38 % na 60 % ter povečanje deleža podzemnih nizko- in srednjenapetostnih vodov s 53 % na 71 %.

Celoten razvojni načrt si lahko ogledate tukaj.

Prihodnost bo električna

Prihodnje desetletje ni prelomno le za slovenski elektroenergetski sektor, saj se s podobnimi izzivi srečujeta tako evropska kot širša svetovna skupnost. V ospredju je namreč ustvarjanje distribucijskega sistema, ki bo zadostil vsem potrebam, hkrati pa bo še vedno sledil zahtevam po trajnosti, varnosti in zanesljivosti oskrbe.

Vir: SODO