Naše zdravje je odvisno tudi od našega okolja, zato si Evropska komisija prizadeva za ostrejša pravila in nižje meje za onesnaževala zraka ter površinskih in podzemnih voda.

V Evropski komisiji so nedavno predlagali spremembe predpisov za onesnaževala zunanjega zraka, površinske in podzemne vode ter čiščenje komunalne odpadne vode. Kaj konkretno to pomeni? Letna mejna vrednost za »glavni problem«, ki ga predstavljajo drobni delci PM2,5, se bo s 25 mikrogramov znižala na 10 mikrogramov na kubični meter, kar je še vseeno 5 mikrogramov več kot za najvišjo še sprejemljivo vrednost priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Mikrodelci, ki puščajo enormne posledice

Zakaj so drobni delci PM2,5 tako problematični? Ker onesnaženost zraka samo v Evropi povzroči več sto tisoč smrti, zaradi česar se je več držav odločilo v prihodnjih petih letih količino drobnih delcev zmanjšati za vsaj tri četrtine.

»Naše zdravje je odvisno od našega okolja. Nezdravo okolje ima neposredne in drage posledice za naše zdravje. Vsako leto na stotisoče Evropejcev prezgodaj umre, veliko več jih zboli za boleznimi srca in pljuč ali za rakom, ki ga povzroča onesnaženje. Dlje kot čakamo na zmanjšanje tega onesnaževanja, višji so stroški za družbo. Do leta 2050 želimo, da naše okolje ne bo vsebovalo škodljivih onesnaževal.«

Ob tem so v Evropskem zelenem dogovoru, ki si prizadeva za vpeljavo omenjenih strožjih pravil, povedali: »Naše zdravje je odvisno od našega okolja. Nezdravo okolje ima neposredne in drage posledice za naše zdravje. Vsako leto na stotisoče Evropejcev prezgodaj umre, veliko več jih zboli za boleznimi srca in pljuč ali za rakom, ki ga povzroča onesnaženje. Dlje kot čakamo na zmanjšanje tega onesnaževanja, višji so stroški za družbo. Do leta 2050 želimo, da naše okolje ne bo vsebovalo škodljivih onesnaževal.«

Čist zrak ali finančna kazen

Evropska unija sicer že tako ali tako stremi k čimbolj čistemu zraku, saj se je skupaj z nekaterimi drugimi državami obvezala k ogljični nevtralnosti najkasneje do leta 2050. Prav zato v Evropski komisiji spodbujajo k rednim in temeljitim pregledom kakovosti zraka, s katerimi se bo zagotavljalo sledenje zadanim ciljem, hkrati pa se bo preverjalo, ali vpeljani ukrepi sploh delujejo.

Nove smernice bodo prinesle še nekaj – možnost odškodnine za vse, k bodo zaradi kršitve pravil EU o kakovosti zraka utrpeli zdravstveno škodo, mogoče pa bodo tudi kolektivne odškodninske tožbe v posameznih mestih ali na bolj onesnaženih lokalnih območjih (že sedaj se Francija sooča z izgubljeno tožbo, saj mora zaradi neizboljšanja kakovosti zraka v mestnih območjih plačati 20 milijonov evrov kazni). Nižja meja sprejemljivih drobnih delcev tako na članice EU polaga precejšen pritisk, ki ga bodo nekatera mesta oziroma območja kar težko vzdržala.

Končno odgovornost za onesnaževalce vode

EU hkrati poziva tudi k spremembi pravil o odpadnih vodah, pri čemer si želijo do leta 2040 doseči energetsko nevtralnost celotnega sektorja, ki upravlja z odpadnimi vodami, hkrati pa želijo izboljšati kakovost blata, ki bo tako primerno za ponovno uporabo v proizvodnji energije in gnojil.

Nova pravila bodo prinesla tudi novo shemo razširjene odgovornosti proizvajalca, s čimer se bo od farmacevtskih in kozmetičnih podjetij, ki prispevajo kar 92 % onesnaževalcev v odpadnih vodah, zahtevalo, da končno sodelujejo pri odpravljanju okoljske škode.

Vir: Balkan Green Energy News