Žuželke vključujejo okoli milijon opisanih vrst, kar predstavlja več kot polovico vseh znanih vrst živali. Zaradi dobre prilagojenosti na kopenski način življenja, možnosti letenja in prilagajanja na spremembe v rastlinstvu, je ta vrsta zelo pestra in poseljuje skoraj vse kopenske habitate na zemlji. Entomologija je veda, ki se ukvarja z njihovim preučevanjem, pritegnila pa je tudi Urbana, ki se je ravno zaradi njihove pestrosti in številčnosti odločil, da začne ustvarjati svojo entomološko zbirko.

Začetek zbirke, posledica invazije stenic.

»Za izdelavo zbirke sem se navdušil sam, saj so me žuželke tekom študija vedno bolj privlačile. Lov na žuželke je zame postal poučen in zanimiv hobi.«

Njegova zbirka zajema okoli 500 vrst žuželk, sestavlja jo kar 1500 prepariranih žuželk, ki jih je nabral in pripravil sam. Prvo je ujel jeseni 2016, ko je prišlo do invazije stenic, ki so se pred mrazom skrivale v hiši. Ker ni želel, da bi odstranjene žuželke umrle zaman, se je odločil, da jih napiči na entomološko iglo in s tem ohrani, tako pa se je pričela tudi izdelava njegove zbirke. Četudi je kasneje v Mariboru diplomiral iz biologije, sedaj pa obiskuje 2. letnik magistrskega študija programa Ekologija in biodiverziteta, ob začetku ni imel toliko predznanja. V veliko pomoč mu je bil internet in profesorji na fakulteti, kasneje se je vključil tudi v Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija. Urbanu so tako pomagali izkušeni člani, ki so vedno pripravljeni pomagati – tako pri nasvetih in tehnikah priprave žuželk, kot pri poimenovanju same vrste.

Pri shranjevanju je pomembno natančno označiti nabrane žuželke, zbirko pa vzdrževati.

Žuželke lahko najdemo praktično povsod, vse od začetka pomladi do konca jeseni. Za največjo pestrost strokovnjaki priporočajo, da jih nabiramo skozi celotno leto. Kot pravi Urban, je zelo pomembno, da vsako žuželko, ki jo dodamo v zbirko, natančno označimo – dodati moramo listek z informacijami, ki nudi podatke o lokaciji in datumu najdbe ter imenu nabiralca, saj imajo žuželke brez oznake veliko manjšo znanstveno vrednost.

Pri takšni zbirki pa je pomembno tudi to, da zanjo skrbimo in jo vzdržujemo. Posušene žuželke so namreč lahka tarča mesojedih hroščev, mravelj in ostalih škodljivcev, sovražnik takšne zbirke pa je tudi prah.

Pri takšni zbirki pa je pomembno tudi to, da zanjo skrbimo in jo vzdržujemo. Posušene žuželke so namreč lahka tarča mesojedih hroščev, mravelj in ostalih škodljivcev, sovražnik takšne zbirke pa je tudi prah. Da bi zbirko ohranil čim dlje časa, Urban skrbi, da je škatla trdno zaprta, v njej pa je nastavljen tudi repelent za nevretenčarje, ki odganja škodljive žuželke. Mnoge zbirke so propadle, ker niso bile pravilno negovane, zato je temu potrebno nameniti posebno pozornost.

Društvo študentov naravoslovja in tabori.

Tisti, ki jih zanima entomologija, se lahko povezujejo in včlanijo v različna društva, kjer lahko najdejo odgovore na vprašanja, druge člane, ki jih zanima podobna tema ali pa se družijo na raznih taborih. Urban se je udeležil tudi Biološko ekološkega raziskovalnega tabora, ki mu je bil v ogromno pomoč pri pridobivanju informacij o žuželkah.

V Mariboru pa obstaja tudi Društvo študentov naravoslovja, ki vsako leto organizira tedenski tabor, študentje se razdelijo v različne skupine, glede na tematsko področje, ki jih zanima (botanika, glive, kačji pastirji, ptiči, velike zveri …). En teden lahko vsi, ki jih to zanima, pod vodstvom mentorja raziskujejo določeno vrsto na zabaven in poučen način. Urban, ki se je udeležil tudi Biološko ekološkega raziskovalnega tabora, pravi, da so takšni tabori v ogromno pomoč pri pridobivanju informacij o žuželkah, hkrati pa je bistvo taborov tudi raziskovanje in predvsem druženje.

Zbirko dopolnjuje kot hobi, vsaka nova najdba prinese veselje.

Urban zbirko zaenkrat dopolnjuje kot hobi. Kadar naleti na novo vrsto se razveseli, delo pa mu ne predstavlja nadloge ali obveze, v njem uživa. Takšne zbirke imajo več pomenov, velikokrat so materialne osnove za raziskave, imajo izobraževalno funkcijo v muzejih in šolah, zanemariti pa ne smemo niti estetske vrednosti, ki privablja tako zbiratelje kot ljudi, ki jih zanima sestava ali različne vrste žuželk.

»Vedno, ko zbirko pokažem prijateljem ali sorodnikom, je prva reakcija navdušenje. Četudi so žuželke vsepovsod okoli nas, si imamo redko priložnost žuželko ogledati od blizu, v pozi, da si lahko ogledaš njeno zgradbo, obarvanost. Tudi ljudje, ki do njih čutijo strah ali celo gnus, precej dobro prenašajo ogled zbirke.«