S pomočjo analize velikih količin podatkov umetna inteligenca omogoča natančnejše spremljanje emisij toplogrednih plinov, boljše razumevanje podnebnih vzorcev ter hitrejše odzivanje na okoljske spremembe.
Pomembno področje uporabe umetne inteligence je energetika. Pametni sistemi lahko optimizirajo proizvodnjo in porabo električne energije, izboljšujejo delovanje pametnih omrežij ter usklajujejo vključevanje obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija. S tem zmanjšujejo izgube v sistemu in povečujejo energetsko učinkovitost. Takšne rešitve prispevajo k stabilnejšemu delovanju omrežja in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.
Umetna inteligenca ima vse večjo vlogo tudi na ravni gospodinjstev in mest. Pametni termostati, sistemi za upravljanje razsvetljave in energetske aplikacije omogočajo boljši nadzor nad porabo elektrike, ogrevanja in hlajenja. Posamezniki lahko tako z uporabo digitalnih orodij zmanjšajo stroške in hkrati omejijo svoj ogljični odtis. V mestih umetna inteligenca pomaga pri optimizaciji prometa, zmanjševanju zastojev in izboljšanju kakovosti zraka.
[[image_1_ge_786]]
Poleg energetike umetna inteligenca podpira tudi varovanje naravnih virov. Uporablja se za spremljanje krčenja gozdov, nadzor nad nezakonitim ribolovom ter analizo stanja oceanov in biotske raznovrstnosti. S pomočjo satelitskih posnetkov in napredne analitike je mogoče pravočasno zaznati spremembe v okolju in ukrepati še preden pride do večje škode. Takšne tehnologije prispevajo k boljši zaščiti ekosistemov in učinkovitejšemu upravljanju naravnih virov.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da ima tudi razvoj umetne inteligence svoj okoljski odtis, saj podatkovni centri porabljajo veliko energije. Zato je ključno, da se tehnologija razvija in uporablja odgovorno ter v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Če bo umetna inteligenca usmerjena v trajnostne cilje, lahko postane pomemben zaveznik pri prehodu v nizkoogljično družbo in pri spodbujanju bolj zelenega življenjskega sloga.
Vir: UNEP
