Ko govorimo o odpadkih, večina najprej pomisli na plastiko, embalažo, stare aparate ali odvržene kosovne predmete, precej redkeje pa na datoteke, fotografije, e-pošto in drugo digitalno navlako, ki se kopiči na napravah, strežnikih in v oblakih. A prav na to, da tudi digitalni svet ni brez okoljskih posledic, je v zadnjih treh letih opozarjala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, ki se je z včerajšnjim dnem zaključila.

V treh letih je v akciji, ki sta jo izvajala Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina, sodelovalo 3640 posameznikov ter 78 skupin, med njimi šole, podjetja in druge organizacije. Skupaj so izbrisali kar 234.000 gigabajtov podatkov, s tem pa po ocenah zmanjšali letni ogljični odtis za približno 49 ton CO2. Gre za številko, ki jasno pokaže, da digitalni podatki niso zgolj nekaj neotipljivega in navidezno brez teže, temveč imajo tudi zelo konkretno fizično ozadje.

Tudi podatki porabljajo energijo

Organizatorji so ob zaključku znova opozorili na dejstvo, ki v javnosti še vedno ostaja nekoliko v senci: shranjevanje podatkov zahteva delovanje podatkovnih centrov, ti pa za svoje delovanje potrebujejo energijo, hlajenje in infrastrukturo. Vsaka nepotrebno shranjena datoteka, podvojena fotografija, pozabljena priponka v elektronski pošti ali neuporabljen dokument tako ni povsem nedolžen digitalni ostanek, ampak del širše zgodbe o porabi virov v digitalni dobi.

[[image_1_ge_801]]

Prav zato zadnje leto akcije ni bilo usmerjeno le v samo brisanje, temveč predvsem v razmislek o navadah. Organizatorji so poudarek namenili vprašanju, kako digitalne naprave in storitve uporabljamo, koliko podatkov ustvarjamo in shranjujemo ter koliko tega je v resnici sploh še uporabnega.

Temni podatki in vedno večja digitalna poraba

Pomemben del letošnjega programa je bila tudi strokovna konferenca z naslovom Kako je digitalno lahko fizično?, ki je februarja potekala v Računalniškem muzeju. Razprava je odprla vprašanje tako imenovanih temnih podatkov, torej podatkov, ki jih hranimo, a jih nihče več ne uporablja, obenem pa opozorila na naraščajočo porabo energije, povezano z digitalno infrastrukturo.

[[image_2_ge_801]]

To je tudi ena ključnih dilem sodobnega časa: digitalni svet se pogosto predstavlja kot bolj čist, bolj eleganten in skoraj brezmaterialen, v resnici pa stoji na zelo konkretni infrastrukturi, ki ima svoj okoljski odtis. Prav zato postaja vprašanje digitalne zadostnosti vse pomembnejše, še posebej v času, ko količina ustvarjenih podatkov iz leta v leto raste.

Letos izstopala tako podjetja kot posamezniki

Akciji so se tudi letos pridružila številna podjetja. Med uspešnejšimi je bilo podjetje Kliping, kjer so uspeli izbrisati 1.291 gigabajtov podatkov. Še bolj izstopa rezultat letošnjega absolutnega zmagovalca med posamezniki, ki mu je v službenem okolju uspelo izbrisati kar 70.000 gigabajtov podatkov.

Takšni rezultati sicer delujejo skoraj neverjetno, a hkrati razkrivajo razsežnost problema, ki se pogosto skriva v podjetniških arhivih, strežnikih, podvojenih dokumentih, zastarelih varnostnih kopijah in drugih digitalnih vsebinah, ki ostajajo shranjene zgolj zato, ker jih nihče ne pregleda ali ne izbriše.

Delavnice, ki so nagovorile različne generacije

Pomemben del akcije niso bili le rezultati v gigabajtih, ampak tudi delo z ljudmi. Med najbolj obiskanimi in najbolje ocenjenimi so bile v vseh treh letih delavnice v Info točki Misija 100, kjer so obiskovalci dobili konkretno pomoč pri urejanju digitalnih naprav, osnovnih nastavitvah ter varnejši in bolj samozavestni uporabi tehnologije.

Posebej dobro so jih sprejeli starejši, ki so v njih prepoznali praktično podporo pri vsakdanji rabi telefonov, računalnikov in drugih naprav. Obenem pa se je tematika uspešno širila tudi med mlajše. K temu je pomembno prispevala Univerza v Ljubljani, ki je delavnice digitalnega čiščenja vključila v program Festivala hrane za možgane in s tem temo približala tudi študentom.

Tehnologija napreduje, težava pa se poglablja

Ob zaključku akcije je Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja opozoril, da se digitalno področje sicer hitro razvija, vendar se stanje z digitalnimi odpadki ne izboljšuje, ampak prej nasprotno. Kot je poudaril, večina podatkov brez prave vrednosti že dolgo ni več shranjena zgolj na osebnih napravah, zato brez širših, bolj sistemskih rešitev ne bo šlo.

Ob tem je opozoril tudi na pomen bolj premišljene zasnove strojne in programske opreme ter na potrebo po digitalni zadostnosti, saj današnje tehnološke rešitve uporabnikom pogosto niti ne olajšajo odgovornega ravnanja, temveč ga včasih celo otežujejo.

Akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov se tako formalno zaključuje, a tematika s tem nikakor ne izginja. Prej nasprotno: z nadaljnjim razvojem tehnologije, umetne inteligence, oblačnih storitev in vse večje količine digitalnih vsebin bo vprašanje, koliko podatkov ustvarjamo, hranimo in zares potrebujemo, postajalo še bolj aktualno.